Po spomladanskem slovesu od položaja bavarskega ministrskega predsednika se nemški notranji minister Horst Seehofer po desetih letih umika tudi z vrha krščansko-socialne unije (CSU). Govorice o njegovem skorajšnjem odhodu je sprožil porazen rezultat, ki ga je na nedavnih deželnih volitvah dosegla CSU, ki je večino povojnega časa samostojno vladala na Bavarskem. Seehofer je odstop potrdil ob včerajšnjem obisku novega preiskovalnega središča nemške zvezne policije v Bautznu na Saškem. Ob tem je dejal, da desetodstotni padec volilne podpore na deželnih volitvah ni edini povod za njegov odstop, hkrati pa ni videl razloga, da bi moral zapustiti tudi položaj v zvezni vladi. Kdaj bo podal formalno odstopno izjavo, se še ni odločil, nemški mediji pa navajajo, da bo to verjetno storil še ta teden. Novega predsednika naj bi stranka dobila v začetku prihodnjega leta na izrednem kongresu.
Skrbel za zmešnjavo v vladi
CSU je po nedavnih bavarskih volitvah ostala relativna zmagovalka s 37,2 odstotka glasov, a je bila prvič po letu 1966 prisiljena iskati koalicijskega partnerja. Našla ga je v sredinskih Svobodnih volilcih, ki so kot stranka v bavarski parlament vstopili leta 2008 in se stabilizirali pri okoli desetodstotni podpori. Precejšen del krivde za porazen rezultat CSU so politični analitiki pripisali prav Seehoferju in njegovemu ravnanju po vstopu v zvezno vlado, kjer je povzročil pravo zmešnjavo z neskončnimi debatami o politiki do beguncev oziroma migrantov, z ultimati Merklovi, z izsiljevanjem z odstopom, ko si je še isti dan premislil, in na koncu z že kar absurdnim dogajanjem okoli šefa domače obveščevalne službe Hans-Georga Maassna, ki ga je najprej povišal, nato prestavil na drug položaj in na koncu odpustil ter hkrati pripeljal koalicijsko vlado na rob razpada.
Bo sledil še ministrski odstop?
Prvi odzivi na slovo Seehoferja s čela CSU so prišli iz vrst koalicijskih socialdemokratov (SPD) na zvezni ravni. Podpredsednik stranke Ralf Stegner je pozdravil njegovo odločitev in dodal, da »ne gre zanikati dejstva, da je povzročal težave koaliciji že od poletja«. Izrazil je upanje, da se bodo odnosi v vladi zdaj izboljšali, in dal posredno vedeti, da bo SPD za nadaljnje sodelovanje v koaliciji, ki ji očitno močno načenja podporo med volilci, podpirala njegovo zamenjavo. Zahteve po odstopu Seehoferja s položaja notranjega ministra so prišle tudi iz opozicijskih vrst. Vodja zelenih Robert Habeck je bil v izjavi za radio Radioeins zelo neposreden, ko je dejal, da je v šestih mesecih več kot dovolj dokazoval, da je napačen človek za ta ministrski položaj.
Komentatorji njegovo izjavo, da ne vidi razloga za odhod z ministrskega položaja, razumejo kot nadaljevanje sporov s kanclerko Merklovo – ki jo je svoj čas zelo podpiral – vse dokler ne bo položaja zapustila tudi ona. Porazna predstava krščansko-demokratske unije na deželnih volitvah v Hessnu je namreč sprožila napoved njenega odhoda s čela CDU že decembra, z željo, da konča vladni mandat v letu 2021. Prav veliko možnosti za kaj takega ji ne pripisuje nihče, glede Seehoferja pa bo odločitev tudi v rokah njegovega najverjetnejšega naslednika na čelu CSU Markusa Söderja, od letošnjega marca bavarskega ministrskega predsednika.
