Po štirih razpravah o vladavini prava na Poljskem in dveh razpravah o vladavini prava na Madžarskem se začeta postopka po 7. členu pogodbe EU ne premakneta nikamor. Ministri držav članic, pristojni za zadeve Evropske unije, so na včerajšnjem zasedanju sveta za splošne zadeve (GAC) zgolj ponovno slišali, v kateri fazi je postopek preverjanja morebitnih sistematičnih groženj vladavini prava v teh državah.
Iz začetne faze se to preverjanje še ni premaknilo do višje ravni, ko bi ministri morali s štiripetinsko večino odločati, da obstajajo resne grožnje vladavini prava. Tako tudi zadnjega dela postopka, ko bi morali soglasno odločiti, da proti članici uvedejo sankcije – morda tudi v obliki odvzema glasovalnih pravic – ni kmalu pričakovati. Pa tudi če bi bil sklepni del postopka pred vrati, se Poljski in Madžarski ne bi bilo treba bati, da bi ju doletele sankcije, saj sta državi druga drugi napovedali podporo z uporabo veta. Tega sicer ne napovedujeta preostali članici višegrajske četverice Slovaška in Češka, vendar tako v Bratislavi kot v Pragi želijo, da EU nadaljuje dialog z obema državama o tamkajšnjem dogajanju.
»Nič kaj veliko se ni spremenilo,« je po zasedanju dejal prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki na strani komisije vodi oba postopka ugotavljanja kršitev vladavine prava. Timmermans upa, da bo s Poljsko mogoče nadaljevati dialog ter da bo Varšava v celoti spoštovala razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki ji je naložilo, da mora zamrzniti vse spremembe pri sestavi vrhovnega sodišča ter povrniti stanje pred uveljavitvijo sprememb zakona o vrhovnem sodišču.
Romunski predsednik: Nismo pripravljeni na predsedovanje
Težave z vladavino prava imajo že lep čas tudi v Romuniji, prihodnji predsedujoči državi EU. Evropska komisija že od poletja zaskrbljeno spremlja dogajanje. Spremembe pravosodne zakonodaje in slab boj proti korupciji v Romuniji bo sedaj s posebno resolucijo obsodil še evropski parlament. Zadeve so se celo tako politično zaostrile, da je tik pred predsedovanjem svetu EU minuli konec tedna odstopil tamkajšnji minister za evropske zadeve Viktor Negrescu. Predsednik države Klaus Iohannis je po tem odstopu ocenil, da romunska vlada ni pripravljena na predsedovanje EU.
