»Moram priznati, da si pred desetletjem ne bi nikoli mislil, da bom vedel toliko o iztrebkih. Zagotovo pa si nikoli ne bi mislil, da mi bo Melinda morala reči, naj pri večerji neham govoriti o straniščih in fekalijah,« se je milijarder in eden največjih človekoljubov na svetu Bill Gates minuli teden pošalil na tridnevnem sejmu na Kitajskem Reinvented Toilet, na katerem je šokiral s svojim nastopom. No, pravzaprav je ustanovitelj Microsofta šokiral s tem, kar je prinesel na oder, ne pa s tem, kar je povedal. Ob sebi je imel namreč kozarec s človeškimi iztrebki, tem pa je bil namenjen tudi njegov govor.
»Morda ste uganili, kaj je v tem kozarcu, in imate prav. Človeški iztrebki. Ta majhna količina fekalij vsebuje do 200 bilijonov celic rotavirusa, 200 milijard bakterij šingela in 100.000 jajčec parazitskih črvov. V krajih brez urejenih sanitarij jih je veliko več kot le za en kozarec. Ti in druge klice pa povzročajo bolezni, kot so diareja, kolera in tifus, ki vsako leto ubijejo skoraj 500.000 otrok, mlajših od pet let,« je opisal vsebino kozarca, s katero je hotel opozoriti na globalni sanitarni problem, ki po njegovih izračunih stane približno 223 milijard dolarjev na leto, če ne bomo ukrepali, pa bo postal samo še večji – problem in strošek.
Uničuje bakterije ter proizvaja gnojilo in vodo
Iztrebki in stranišča oziroma to, kako se znebiti človeških fekalij na čim bolj varen in učinkovit način, je bilo tudi osrednja tema sejma, ki se ga je na Kitajskem udeležil Gates, saj je straniščna revolucija v tej državi ena glavnih nalog Xi Jipingove vlade. Ko gre za za stranišča, pa ni bolj zagretega revolucionarja od Billa Gatesa. »Ne gre več za vprašanje, ali lahko na novo izumimo stranišče in druge sanitarne sisteme. Gre za vprašanje, kako hitro se bo ta nova kategorija rešitev razvila,« je med svojim govorom povedal Gates, razstavljene izume, ki uničujejo bakterije, preprečujejo bolezni ter ločujejo tekoče in trde odpadke, pa opisal kot ene najnaprednejših novosti v sanitarni industriji v zadnjih 200 letih.
K hitremu napredku na tem področju je veliko prispeval tudi sklad Billa Gatesa in njegove žene Melinde, ki je razvoju sanitarij v zadnjih letih namenil 200 milijonov dolarjev. Zakonca sta z investicijami podprla nastanek stranišča, ki ubija nevarne klice, razgradi človeške iztrebke in uniči bacile, pri tem pa izdela trde odpadke, ki se lahko uporabljajo kot gnojilo ali se jih brez kakršne koli škode za okolje in ljudi odvrže v naravo, ter pitno vodo. In to takšno, ki bi jo Bill Gates z veseljem pil vsak dan, kot je povedal. Še več, Gates pravi, da je voda, ki nastane po revolucionarni metodi, po kateri fekalije prekuhajo in obdelajo, nekaj minut kasneje pa v kozarec že lahko natočimo pitno vodo, odlična. Da jo je res okusil, pa dokazuje posnetek izpred tovarne Omniprocessor, na katerem milijarder srka vodo, pridobljeno iz iztrebkov.
Najradodarnejši filantrop v Ameriki
Strošek za delovanje »Gatesovega« stranišča, ki energijo lahko proizvaja mehansko ali pa jo dobiva od sonca in ne potrebuje ne dodatne vode ne elektrike, je pol dolarja na dan, vrednost tega izuma pa so prepoznala tudi druga podjetja, saj se jih je k projektu doslej priključilo že okoli 20. Kot načrtujejo v skladu, ki se imenuje Bill & Melinda Gates Foundation, bodo nova stranišča, pri katerih kanalizacija ni potrebna, najprej začeli uvajati v šole in stanovanjske stavbe, ko se bodo zmanjšali stroški in bo eno stranišče stalo okoli 500 dolarjev, pa si jih bodo lahko privoščila tudi individualna gospodinjstva.
Težave s sanitarijami pa niso edine, s katerimi se ukvarja sklad zakoncev Gates, ki so ju letos na osnovi lanskih donacij razglasili za najradodarnejša človekoljuba v Ameriki. Samo v minulem letu sta v dobrodelne namene namenila 4,8 milijarde dolarjev, odkar sta leta 2000 ustanovila sklad, pa skupno že 36 milijard. V tem času sta napovedala, da bosta namenila dve milijardi dolarjev boju proti malariji, ki jo želita izkoreniniti v obdobju ene generacije, enako nameravati storiti z ebolo in otroško paralizo. Poleg tega hočeta izboljšati dostop do cepiv v najrevnejših državah sveta, za kar sta od leta 1999 darovala že več kot 2,5 milijarde dolarjev, sto milijonov pa sta prispevala tudi v boju proti podhranjenosti v Nigeriji. Da bremena vsega sveta ne bi nosila sama, sta leta 2010 začela širiti pobudo Giving Pledge, s katero želita k dobrodelnosti spodbuditi druge milijarderje. Po njej se bogataši zaobljubijo, da bodo v času svojega življenja ali ob svoji smrti v dobrodelni namen darovali vsaj pol svojega premoženja. Če so izračuni finančne družbe Wealth-X pravilni, naj bi se tako do leta 2022 nabralo že 600 milijard dolarjev.
