»Brez dvoma je lesnopredelovalna industrija v zadnjem obdobju dosegla velik napredek,« je na posvetu in okrogli mizi o izzivih lesarstva ob sejmih Ambient in Dom plus na Gospodarskem razstavišču poudaril Jože Prikeržnik, generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. »Povečalo se je število zaposlenih, promet se je dvignil z 900 milijonov na 1,3 milijarde evrov, tudi drugi podatki kažejo zelo ugoden trend. V direktoratu se zavedamo, da tudi v tej fazi podjetja potrebujejo ukrepe za stabilno rast in razvoj, predvsem za preobrazbo podjetij in njihovih procesov ter nove pristope, ki iz tega izhajajo.«
Nove tehnologije in digitalna preobrazba
Makroekonomski položaj je trenutno zelo dober, država pa je tudi z aktivnostmi direktorata za lesarstvo bistveno izboljšala odnos družbe do lesa kot trajnostnega materiala. Vendar bi se podjetja in institucije iz različnih sektorjev morali povezovati in sodelovati v projektih, da bi povečali dodano vrednost in prodrli na tuje trge, menijo v direktoratu. Pravo usmeritev za lesno industrijo vidijo v uvajanju novih tehnologij, pametni specializaciji in digitalni preobrazbi, ki so osnova za pridobivanje evropskih sredstev. Vsa izhodišča in aktivnosti bodo upoštevali pri pripravi dodatnih ukrepov akcijskega načrta Les je lep za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji.
Prof. dr. Miha Humar, prodekan za kakovost na biotehniški fakulteti v Ljubljani, pritrjuje, da je zanimanje za les kot material za gradnjo in proizvodnjo zdaj večje. Na vprašanje, ali je država za panogo naredila dovolj, odgovarja, da so se odprle možnosti za sodelovanje na razpisih za dodelitev kohezijskih sredstev, kritičen pa je do financiranja temeljnih raziskav na področju lesarstva, ki je zelo podhranjeno. Na pravkar končanih sejmih Ambient in Dom plus je oddelek za lesarstvo biotehniške fakultete predstavil raziskovalno dejavnost posameznih kateder in raziskovalnih skupin. »Namen predstavitve je dvojen – želimo se pokazati podjetjem, s katerimi sodelujemo pri razvoju, ter se predstaviti prihodnjim študentom. Za študij lesarstva se jih odloči več, diplomanti pa tudi hitro dobijo zaposlitev, saj podjetja ves čas povprašujejo po dobrih kadrih.«
Uspešne zgodbe diplomantov
»Kar nekaj uspešnih zgodb diplomantov je, ki so stopili na samostojno podjetniško pot, ampak moraš biti tudi pravi človek za to,« nadaljuje prof. dr. Humar. »Nekateri raje, kot da bi se zaposlili v podjetju, postavijo svojo mizarsko delavnico, kar ni lahko, ker je to za nekoga, ki je ravno končal študij, velik vložek. Pred kratkim sem se pogovarjal z nekdanjim študentom, ki je mizarsko delavnico postavil iz nič, zdaj pa ima štiri zaposlene in izdeluje notranjo opremo po naročilu. Drugi spet, in teh je več, začnejo delati pri starših, ki že imajo podjetje, in nadaljujejo njihovo poslovno pot. Ko v tako podjetje pridejo mladi, ga z novimi idejami in pristopi dostikrat popeljejo na višjo raven.«
Uspešni nekdanji diplomanti lesarstva se v okviru kariernega centra na fakulteti redno predstavljajo študentom. To je za študente dobra priložnost za pridobivanje informacij o poslovni poti, za podjetnike pa možnost, da najdejo nove sodelavce. Z izdelovanjem lesenih izdelkov je mogoče ustvariti uspešno kariero, sta s predstavitvijo na razstavnem prostoru oddelka za lesarstvo pokazala dva nekdanja diplomanta. Aleš Erman je kot samostojni kulturni delavec cenjen izdelovalec kitar. Kot pravi, so inštrumenti tržna niša, kjer je mogoče z majhnim vložkom doseči visoko dodano vrednost. Anže Logar pa je ustanovil podjetje Jezernik, ki gradi in vzdržuje lesena plovila, tudi tradicionalne blejske pletnje, katerih tradicijo želi ohraniti.