Avstrijski kancler Sebastian Kurz in obrambni minister Mario Kunasek sta v petek sporočila, da avstrijsko tožilstvo preučuje omenjeni primer vohunjenja za Rusijo. Kurz je ob tem poudaril, da če bodo sum potrdili, to ne bo izboljšalo odnosov med Rusijo in EU, lahko pa bi tudi močno obremenilo odnose med Rusijo in Avstrijo, ki je ena redkih ruskih zaveznic v EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva je danes sporočila, da je avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl po telefonu poklicala ruskega kolega Sergeja Lavrova in mu pojasnila motive svoje države. Izrazila je upanje, da ti koraki ne bodo vplivali na nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Lavrov pa je ponovil svoje nezadovoljstvo, ker je Dunaj svoje neutemeljene sume izrazil v javnosti. »Prakso izražanja neutemeljenih obtožb v javnosti« je obsodil kot nesprejemljivo. O medsebojnih skrbeh bi po njegovih ocenah morali govoriti po ustaljenih kanalih dialoga, temeljiti pa bi morali na dejstvih, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Lavrov kritizira »megafonsko diplomacijo«

Na ugotovitve Dunaja se je sicer Lavrov odzval že v petek, ko je dejal, da bodo na pogovor poklicali avstrijskega veleposlanika. »Naši zahodni partnerji so v zadnjem času kot pravilo namesto običajne začeli uporabljati 'megafonsko diplomacijo', s tem ko nas javno obtožujejo in od nas terjajo pojasnila o zadevah, o katerih ne vemo nič,« je dejal. »Avstrijskega veleposlanika bomo opozorili na metode, ki jih je treba uporabljati, če imaš vprašanja za Rusijo,« je dodal.

Na Dunaju želijo sedaj najprej razjasniti primer, a glede na okoliščine pričakujejo, da se bo sum potrdil. Kot je navedel Kurz, zdaj od ruske strani terjajo transparentne informacije, o vsem nadaljnjem se nameravajo pogovoriti z evropskimi partnerji. Kancler za zdaj ni želel govoriti o morebitnem izgonu ruskih diplomatov.

Avstrija je bila sicer ena redkih evropskih držav, ki ob aferi Skripal ni izgnala ruskih diplomatov, še navaja AFP.