Moda narekuje in določa, kaj si kupci dejansko želimo. Z dovolj dolgo kampanjo namreč lahko podzavestno prepričate vsakega, da si nekaj želi ali potrebuje, pluti proti toku pa je zelo težko. Tako so recimo osemdeseta leta krojili karavani, devetdeseta limuzine, začetek tisočletja enoprostorniki, zdaj so prišli na vrsto križanci. Taki med enoprostorniki in terenci, ki jih radi označujemo tudi s kratico SUV. Avtomobili za prosti čas, čeprav tega že dolgo nimamo več prav veliko.
In ob vsem tem je nekaj anahronizma: vsi vpijejo o varčnosti in izpuhih, ponujajo pa nam aerodinamično vse prej kot smiselne križance vseh mogočih velikosti, oblik in zasnov. Proizvajalci se seveda branijo, da trg to hoče, enoprostorniki, ki res veljajo za eno najbolj učinkovitih izrab prostora in udobja v vozilih, pa izginjajo kot sneg spomladi. Da, kupci to hočejo, ker jim na koncu drugega niti ne preostane. Zelo podobno je z gonjo proti dizelskim motorjem, češ da so umazani, slabi, grozni, nemogoči. In nam rinejo bencinske motorje, o katerih so še ne dolgo tega govorili, da so med največjimi onesnaževalci okolja. Da o elektriki ne govorimo, to je spet druga tema. Ker kupci to hočejo.
Kako bi si drugače razlagali strategije avtomobilskih proizvajalcev, ki med drugim predvidevajo, tako Volkswagen, da bo v njihovi prodajni ponudbi do leta 2025 kar polovica prodanih vozil športnih terencev različnih oblik in velikosti. Z drugimi besedami, trgu bodo ponujali kar 30 različnih modelov. S seveda vedno bolj varčnimi motorji in obveznim električnim pogonom. Glede na vse bodo ti sedanji križanci postali kar samosvoj in še kako pomemben segment. Seveda se postavlja vprašanje, kako daleč bo šla ta moda in kaj dejansko dobrega lahko prinese kupcem. Ti se za ta vozila odločajo med drugim zaradi višjega sedenja, boljše preglednosti, občutka varnosti. Snega v naših koncih tako rekoč ni več, zato štirikolesni pogon odpade, terena ta vozila skorajda ne vidijo, ker so enostavno predraga za kakšne blatno-makadamske kopeli. Zato se vedno znova postavlja vprašanje: ali avtomobilske tovarne oblikujejo nakupovalne navade ali se nanje le odzivajo? Približno tako, kot bi vprašali, kaj je bilo prej, kura ali jajce. A glede na to, da so to vse prej kot poceni vozila, da prinašajo lepe dobičke tovarnam in imajo velik čustveni in prestižni naboj, je precej bolj verjetno, da so tovarne tiste, ki prepričujejo kupce, kaj potrebujejo. Resnične potrebe po mobilnosti so tukaj v drugem planu. Če želiš slediti modi, se ji moraš podrediti. In tudi najbolj trdovratni zagovorniki limuzin, karavanov, kompaktnežev, enoprostornikov … se bodo morali slej ko prej sprijazniti, da moda pač naredi svoje. Ker drugega na trgu skorajda ni.
Zanimivo bo gledati obraze današnjih zagretežev za športne terence čez toliko in toliko let, ko bodo pozabljeni in bodo na cestah prevladovali drugačni avtomobili. Ker zagotovo bodo, to nas uči zgodovina.