Zamisel Čudolandije, kot je ime projektu koprske občine, je zasnovana na dekoracijah, ki naj bi obiskovalce Kopra začudile v pozitivnem smislu, so zapisali na spletnem portalu Ekoper.
Tako so po mestu posejani motivi, ki predstavljajo Koper, kot svetilnik, sidro in jadrnica, 3D motivi pa predstavljajo priložnost za odlične fotografije, ki bodo pustile trajen spomin. Na občini so ob tem na omenjenem portalu izrazili prepričanje, da bo letošnja dekoracija mesta nekaj edinstvenega »in da bomo s tem konceptom postavili Mestno občino Koper na točko, da bo v prazničnem času velika konkurenca velikim evropskim mestom, ki že mnogo let slavijo kot najlepše okrašena mesta«.
Okoli pol milijona evrov težko »naložbo« je v javnih nastopih branil tudi župan Boris Popovič, ki je izrazil prepričanje, da se bo zaradi odmevnosti Čudolandije zanimanje za obisk Kopra še povečalo, s tem pa se bo povrnil tudi vložek občine.
Številne je sicer zmotilo, da so praznično okrasitev postavili tako zgodaj, pri čemer so na Popoviča leteli očitki, da odprtje Čudolandije sovpada z vrhuncem predvolilne kampanje pred županskimi volitvami, na katerih bo Popovič naskakoval vnovični mandat. Tako je denimo predsednik Dobre Države Bojan Dobovšek ob današnjem obisku Kopra problematiziral tovrstno »posredno financiranje« volilne kampanje.
Pomisleki tudi zaradi kulturne dediščine
Pomisleki so se pojavili tudi zaradi posegov na zgodovinskih objektih, ki so predmet zaščite. Na občini so sicer že pred časom zagotovili, da so pri postavitvi okrasitve v starem mestnem jedru uporabili že obstoječa sidrišča na pročeljih mestnih hiš in palač, tako da bo tudi odstranitev okrasja lahka in brez vidnih posledic na zavarovanih objektih.
Po informacijah nekaterih medijev pa to ne drži povsem. Kot je poročal Radio Koper, so namreč konservatorji piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine ob ogledu stanja na terenu ugotovili, da posegi na fasadah niso bili predlagani v vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in da njihova namestitev presega izdano kulturnovarstveno soglasje. Zato so zadevo predali pristojni inšpekciji za kulturo in medije.
Na občini so v odzivu za radio ponovili, da so pri vpenjanju in postavitvi svetlobne okrasitve v veliki meri uporabili že obstoječa sidra oziroma kavlje. Edini objekt, za katerega niso imeli dovoljenja in zanj zaradi posebne tehnike pritrditve, ki ne predvideva vrtanja oz. drugega vpenjanja v sam objekt, zavoda niso niti zaprosili, pa da je Bastion. V izogib morebitnim težavam bo občina sicer na zavod za varstvo kulturne dediščine posredovala projektno dokumentacijo, iz katere izhaja tudi način pritrditve te okrasitve na objekt.
