Neimenovani polkovnik avstrijske vojske naj bi z rusko obveščevalno službo sodeloval od devetdesetih let prejšnjega stoletja in prikrito deloval tudi po upokojitvi pred petimi leti. Po navedbah avstrijskega obrambnega ministra Maria Kunaska na današnji skupni tiskovni konferenci s kanclerjem Sebastianom Kurzem so mu prišli na sled z namigom prijateljske države, ki je zaznala odtekanje zaupnih informacij. Šlo naj bi za oborožitvene sisteme ter za podatke o nekaterih osebah in načrtih v zvezi z migracijskim vprašanjem. V kolikšnem obsegu je bil zdaj 70-letni nekdanji častnik na tekočem z omenjenimi zadevami in podatki, ki jih Avstrija, čeprav nevtralna, deli z evropskimi vojskami in Natom, ni jasno, so pa avstrijski časniki poročali, da je za svoje vohunsko delo prejel okoli 300.000 evrov.
Konec posebnega odnosa?
Pravosodni organi v Salzburgu so potrdili, da je preiskava stekla že pred tedni ter da je preiskovalcem uspelo pravočasno zaseči vohunovo komunikacijsko opremo, ki jo zdaj skupaj s podatki v prenosnem računalniku preučujejo. Nekdanjemu polkovniku zaradi izdaje državnih skrivnosti grozi do deset let zapora. V drugačnem političnem ozračju so se nenadoma znašli tudi meddržavni odnosi, saj je do zdaj Avstrija v Evropski uniji veljala za članico z mehkejšim pristopom do kritizirane in s sankcijami kaznovane kremeljske politike. Tako se ni pridružila opozorilnemu izgonu ruskih diplomatov ob aferi Skripal, ruskega predsednika Vladimirja Putina je avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl avgusta letos celo povabila na svojo poroko in z njim zaplesala. Po četrtkovem razkritju vohunjenja pa je odpovedala obisk v Rusiji, načrtovan za začetek decembra. Tudi kancler Kurz se je v manj kot letu dni mandata nekajkrat srečal s Putinom, tokrat pa je bil jasen, da ravnanje Moskve »ne izboljšuje odnosov med Rusijo in Evropsko unijo«, ki ji Avstrija trenutno tudi predseduje.
Čeprav je tudi Kneisslova govorila v pogojnikih, ko je dejala, da bodo »dvostranski odnosi resno obremenjeni, če bodo sumi potrjeni«, je nekdanji polkovnik po poročanju avstrijskih medijev dolgoletno delovanje za rusko obveščevalno službo že priznal. Kancler Kurz je bil bolj neposreden, ko je dejal, da je »rusko vohunjenje v Evropi nesprejemljivo in ga moramo obsoditi«. Spomnil je tudi na nedavno nizozemsko razkritje ruskih agentov, ki so domnevno načrtovali kibernetski napad na tam gostujočo mednarodno agencijo za uničenje kemičnega orožja.
Z več mednarodnimi organizacijami in tisoči tujih diplomatov je Dunaj znan kot evropsko vohunsko gnezdo tudi zaradi svojega položaja med hladno vojno, ko je pomenil izhodna vrata na meji s komunistično vzhodno Evropo. V tej luči gre razumeti tokratni ruski odziv oziroma izjavo zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da Zahod »namesto običajne uporablja megafonsko komunikacijo«, ko Rusijo javno obtožuje in terja pojasnila. Kurzeva zahteva po ruski transparentnosti v najnovejši vohunski aferi je seveda nesmisel, napoveduje pa lahko, da bodo odnosi Dunaja s Kremljem drugačni, kot so bili do zdaj.
