Knjiga o Islamski državi obravnava zdaj že preteklo obdobje velike moči te teroristične skupine v Iraku in Siriji, kjer ji je v nasprotju z Al Kaido uspelo oblikovati državno tvorbo, ki je imela celo svojo varnostno-obveščevalno službo, Amniyat. Ta je izvajala najbolj občutljive naloge, kot so zapiranje talcev in njihova usmrtitev, izvrševanje sodb, sprejetih na podlagi šeriatskega prava, boj proti poskusom infiltracije tujih vohunov in predvsem načrtovanje terorističnih napadov v tujini.
Za Amniyat, ki ga zdaj, po razpadu kalifata, ni več, je bilo značilno, da je bil dobro organiziran in da je imel dobre strokovnjake – na primer za nadzor prebivalstva, kontrolo meja ali pridobivanje informacij. Pri delu se je pogosto zgledoval po ameriški Cii in sovjetskem KGB, svojim agentom pa je predvajal filme o Jamesu Bondu.
Organizatorje napadov v Parizu so ubili Američani
Med vodilnimi člani Amniyata so bili številni francosko govoreči, med njimi glavni organizatorji napadov leta 2014 v Bruslju in obeh pariških leta 2015. Pomembno vlogo je imel tudi zloglasni Britanec Mohammed Emwazi, znan pod imenom Džihad John, ki ga je mogoče videti na petih spletnih videih, posnetih med avgustom 2014 in januarjem 2015, pri izvajanju usmrtitve novinarjev Jamesa Foleya, Stevena Sotloffa in Kenjija Gota ter humanitarnih delavcev Davida Hainesa, Alana Henninga in Petera Kassiga. Ravno prihodnji teden bo minilo tri leta, odkar so ga Američani z dronom ubili v Raki.
Prihodnji teden pa bo minilo tudi tri leta od najbolj smrtonosnih terorističnih napadov v Franciji. Po izidu Sucove knjige je zdaj jasno, da so sedem glavnih organizatorjev tega pokola, ki je na več krajih v Parizu zahteval 137 smrtnih žrtev, v letih 2016 in 2017 z droni ubili Američani. Šlo je za vnaprej pripravljene likvidacije določenih posameznikov, potem ko so o njih pridobili potrebne podatke od francoskih, svojih ali drugih tajnih služb. Na željo Francozov pa Američani maščevanja za drugi pariški pokol niso obešali na veliki zvon, saj je v Franciji (ne pa v ZDA) takšna likvidacija pravno kvalificirana kot umor. Poleg tega pri napadih z droni nikoli ni povsem zagotovo, ali je oseba, ki je bila tarča napada, res umrla. Tako so v zadnjih mesecih »vstali od mrtvih« štirje francoski pripadniki Islamske države, za katere so bile francoske tajne službe prepričane, da so jih droni ubili.
V Siriji razmere že dolgo niso bile tako ugodne za razcvet IS
Danes takšnih terorističnih napadov, kot so bili 13. novembra 2015, Islamska država, ki je izgubila že skoraj vse veliko ozemlje v Iraku in Siriji, ne more več organizirati. Možno pa je, da je v preteklosti v Francijo poslala nekaj svojih agentov, ki bi se lahko nenadoma aktivirali. Glavna nevarnost pa so radikalni islamisti, ki živijo v Franciji in jim ni uspelo odpotovati na Bližnji vzhod. Na svojo roko bi lahko ob dostopu do spletnih strani, na katerih so navodila za izdelavo bombe, potencialne tarče napada in navodila, kako se ne izdati, izvedli improvizirane napade v imenu Islamske države. Tovrstne volke samotarje je težko odkriti, tudi zato, ker gre lahko za spreobrnjence in spreobrnjenke, ki so po svojih prednikih pravi Francozi. Vsekakor tovrstnih fanatikov med mladimi Francozi ne manjka.
V Siriji pa so razmere za morebitni ponovni razmah Islamske države ugodne, kot še nikoli doslej. Sirski suniti so v izredno slabem položaju, ni nobene perspektive za njihovo prihodnost, ne politične ne gospodarske, njihova mesta so popolnoma uničena, med njimi je deset milijonov beguncev. Razmere so prav tako slabe oziroma godne za razcvet islamskega terorizma tudi v Afganistanu, Jemnu, Libiji, Somaliji, Nigeriji, na Filipinih…
