Finančna in gospodarska kriza je povzročila ponovno razpravo o vlogi in nalogah centralnih bank (CB) v svetu. Zasledovanje cilja stabilnosti cen s pomočjo obrestne politike je uspešno umirilo inflacijska pričakovanja v obdobju pred krizo in ustvarilo vtis, da lahko denarna politika sama skrbi za stabilno gospodarsko rast pri nizki inflaciji in nizki stopnji brezposelnosti. Kriza je pokazala pomanjkljivosti tega koncepta, ker tudi ničelne obrestne mere niso več spodbudile povpraševanja in oživljanja gospodarske rasti. Sledil je poizkus z velikimi kvantitativnimi posredovanji centralnih bank na kapitalskih trgih, ki naj bi spodbudil banke z dodatno likvidnostjo, da bi obnovile kreditni ciklus v gospodarstvu. Tako so reagirale vse pomembne CB v svetu, med njimi tudi Evropska centralna banka (ECB). Ob tem se je prav pri tej banki pokazala razlika v pogledih, kaj so njeni osnovni cilji, katere naloge in kako naj jih opravlja in kakšna je njena vloga v evroobmočju, ko gre za reševanje nasedlih bank in držav v finančni krizi.
V zadnjem času so se pojavili različni predlogi za preoblikovanje ciljev, nalog in načina delovanja ECB, in to celo nekdanjih članov izvršilnega odbora ECB (Bini-Sm...