»Z dodatnim programom operacij bolnikov z rakom mehurja, ledvic in prostate nam je od aprila uspelo skrajšati že skoraj enoletne čakalne dobe na relativno razumno raven,« ob mesecu gibanja Movember, ki je posvečen ozaveščanju javnosti o moških rakih, zadovoljno ugotavlja doc. dr. Tomaž Smrkolj, predstojnik kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
Na zadnji dan septembra so bile čakalne dobe za maligne tumorje ledvic tri mesece, za mehur enako, a bo treba te še dodatno skrajšati. Pri čakalnih dobah za tumorje prostate pa so s poltretjim mesecem že na spodnji meji, saj bolnikov dva meseca po punkciji ne operirajo, izpostavlja Smrkolj. Dodaja, da je največja pridobitev zagotovo robotski sistem operacij, s katerimi so izjemno zadovoljni tudi bolniki.
»Sistem je prišel v hišo junija, a smo že pred tem opravili veliko dela, ki je močno skrajšalo učno krivuljo. Izobraževali smo se v tujini, opravili trening na živalih, pridobili certifikate in od junija do danes opravili že 35 posegov. Pacienti so zadovoljni, večina je lahko odšla domov že drugi dan po operaciji, so kontinentni in ohranjajo erektivno funkcijo,« našteva asist. Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo. Kot pravi, opravijo pri robotskem sistemu operacijo prostate skozi šest majhnih luknjic, kar je za mlajše bolnike pomembno tudi z estetskega vidika.
Pri robotski operaciji prostate bolniku trebuh najprej napihnejo s CO2 in vanj vstavijo posebno iglo ter porte, na katere namestijo robotski sistem. Kirurg operira za konzolo (druga služi za učenje), ki mu omogoča stoodstotni nadzor, 3D-vidljivost in desetkratno povečavo slike. »Instrumenti so narejeni kot naše roke in zdi se, kot bi dal v trebuh ročice in z njimi operiral,« slikovito pove Hawlina. Doda, da gre za minimalno invazivno kirurgijo, ki je preskočila omejitev gibov pri sicer prav tako uspešni laparoskopski kirurgiji. Bolnikom, ki ne bodo operirani robotsko, zagotavlja, da ne bodo prikrajšani, saj dobri kirurgi uspešno operirajo tudi z odprtim sistemom oziroma laparoskopsko.
Robot bo polno izkoriščen
Robote so v kirurgijo uvedli okoli leta 2000 in ti še niso dovolj avtomatizirani, da bi operirali sami, poudarja Hawlina. Da Vinci xi, ki ga imajo v UKC Ljubljana, je četrta izpopolnjena generacija robotov. Sestavljen je iz treh osnovnih elementov: kirurške konzole, stolpa za asistenta in komponente, ki je priključena na bolnika. V ZDA imajo že skoraj 3000 teh sistemov, v EU 750 in Aziji 580. V Italiji jih imajo sto, pri nas le dva, našteva Hawlina in doda, da imajo tudi v Celju, kjer so doslej edini izvajali robotske operacije, nov sistem, saj se je prvemu po desetih letih življenjska doba že iztekla. Upa pa, da bodo kmalu prišli na trg novi in cenejši sistemi. V UKC bodo drag sistem izkoristili tudi v drugih specialnostih, abdominalni, torkalni, ginekološki in ORL, še pravi Hawlina.
Asis. mag. Dejan Bratuš, predsednik Združenja urologov Slovenije, prav tako ugotavlja, da se na področju urologije premikamo v pravo smer. »Urologov je bilo vedno premalo, tudi dostopnost do uroloških storitev ves čas šepa. A čeprav urologov ni nič več kot pred petimi leti, imamo danes bistveno več specializantov, ki presegajo število napovedanih upokojitev, zaradi česar naj bi se število urologov v nekaj letih vendarle povečalo. Čakalne vrste za posege so se že skrajšale, zato ostajajo ozko grlo predvsem ambulantni pregledi. Morda bomo to področje reorganizirali po zgledu specialnosti, ki imajo ambulante tudi na primarni ravni, a se o tem še krešejo mnenja,« pravi Bratuš. V mesecu gibanja Movemeber pozdravlja tudi prizadevanja društva uroloških bolnikov in še zlasti njihovo spletno stran www.dub.si, kjer lahko bolniki najdejo vse potrebne informacije in se pripravijo na pogovor s specialistom. »Diagnoza rak je namreč vedno stresna in bolniki v takih trenutkih največkrat ne slišijo vsega, kar jim pove zdravnik,« poudarja Bratuš.
