Za razglasitev vode in kanalizacijske infrastrukture kot javne dobrine se je odločilo 77 odstotkov udeležencev referenduma oziroma 148.000 prebivalcev mesta s skupaj 611.000 prebivalci. Glavna pobudnica referenduma je bila neprofitna organizacija Food & Water Watch.

Za privatizacijo so se zavzemala podjetja zaradi dobička in tudi zaradi večje učinkovitosti, saj že zastarela javna vodovodna infrastruktura propada in prebivalci mesta morajo plačevati iz leta v leto večje račune. Privatizacija bi te račune še bolj povišala.