Ideja o evropski vojski, usposobljeni za samostojno obrambo, za francoskega predsednika Emmanuela Macrona ni nova, jo je pa ob obisku nekdanje fronte pri Verdunu ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne dodatno poudaril. Ko je spomnil na odstop Združenih držav od glavnega razorožitvenega sporazuma, oblikovanega po evropski raketni krizi v osemdesetih letih, je vprašal, kdo je pravzaprav žrtev, in si tudi odgovoril: »Evropa in njena varnost!«
Da bi bila stara celina varna, mora pogledovati proti Rusiji in Kitajski, a tudi proti Združenim državam, je Macron razpredal v intervjuju za francoski radio Europe 1. »Želim si vzpostaviti resničen varnostni dialog z Rusijo, evropsko državo, ki jo spoštujem, a moramo hkrati imeti Evropo, ki se lahko brani sama, brez odvisnosti od ZDA,« je dejal in sklenil, da »Evropejcev ne moremo varovati, razen če se odločimo za pravo evropsko vojsko«.
Ovira je razglašenost
Macron bo na spominski slovesnosti v Parizu ob obletnici konca prve svetovne vojne med drugimi gostil tako ameriškega predsednika Trumpa kot njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina, ki naj sicer ne bi imela dvostranskega srečanja ob robu. Odnosi med državama so na najnižji točki od hladne vojne s Sovjetsko zvezo, evropske države pa nekje vmes z razglašenimi toni, od bojevitih britanskih in vzhodnoevropskih do bolj zadržanih nemško-italijansko-francoskih. Po oceni zagovornikov evropske vojske je ta razglašenost posledica zanašanja na Nato, ki se je iz obrambnega pakta za (zahodno) Evropo ob njenih združitvenih procesih prelevil v ameriško globalno geopolitično orodje.
Donald Trump je z razjasnitvijo te slike in z napovedanim izstavljanjem računa, ko niso v igri neposredni ameriški interesi, pravzaprav spodbudil razpravo o evropski vojski. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že lani zatrjeval, da ustrežljivost do Nata ne more biti priročen izgovor za zavračanje večjih lastnih varnostnih naporov. Francija je trenutno najbolj glasna zagovornica lastne vojske EU, a jo podpira tudi Nemčija, čeprav uradno stališče evropske komisije ostaja, da predlogi o skupni poveljniški strukturi za vojaška posredovanja ne pomenijo ustanavljanja evropske vojske.
Pod zastavo EU
V okviru evropske skupne varnostne in obrambne politike je od leta 2003 pod zastavo unije steklo 34 misij, v okviru lani aktiviranega stalnega strukturnega sodelovanja (Pesco) pa so skupaj stopile vojske 25 članic EU. Izjeme so Danska, Malta in Velika Britanija, ki so se odločile ostati zunaj sistema, ki temelji na prostovoljni udeležbi. Britanija je sicer (ob odhajanju iz EU) tudi najbolj zadržana do pobud o evropski vojski. Je pa ta ideja še zelo v povojih ob dejstvu, da praktično ne obstaja niti Natova vojska, saj gre za zvezo nacionalnih komponent, urejenih za skupno operativnost.
