Na območju občine Krško živi okoli 360 Romov, od tega uradno 250 v legaliziranem in urejenem Kerinovem Grmu, drugo večje urejeno naselje je Drnovo, nekaj družin pa nelegalno živi še v Lokah in Rimšu. Medtem ko so mnoge druge občine še na začetku glede ureditve in legalizacije naselij, so v Krškem že korak pred njimi. Pa vendar jih tare še precej nerešenih težav, pri čemer so mnoge povezane tudi z zakonodajo oziroma državo, je razbrati iz strategije reševanja romske problematike za obdobje 2018–2022, ki so jo krški svetniki sprejeli na oktobrski občinski seji.
»Do 90. let prejšnjega stoletja so krški Romi živeli pod šotori, selili so se iz gozda v gozd. Danes se Kerinov Grm bistveno ne razlikuje od drugih naselij na Krškem polju. Do popolne komunalne opremljenosti manjkata le še kanalizacija in javna razsvetljava. A s tem že zdaleč niso urejene zadeve, ki spremljajo razvoj naselja,« je med drugim občina zapisala v strategiji.
Postopek legalizacije so v Kerinovem Grmu začeli leta 2004, pred štirimi leti so Romi tudi začeli podpisovati pogodbe o odkupu zemljišč. »Naš cilj je, da vsi Romi pridejo do svojih zemljišč. In tudi cena je skorajda simbolična, to je 50 evrov na mesec, ki jim jih v skladu s pogodbami center za socialno delo odteguje od socialnih transferjev. Je pa nekaj Romov, ki sploh nimajo interesa, da bi postali lastniki zemljišča, saj se bojijo, da bodo s tem izgubili socialno pomoč ali druge transferje,« pravi krški župan Miran Stanko.
V legalizacijo naselja je bilo vloženih že 1,2 milijona evrov, od tega je približno polovico vložila občina, preostalo pa država prek raznih razpisov. Občina je med drugim od zasebnikov odkupila 4,4 hektarjev zemljišč, jih komunalno opremila, zgradila ceste, vodovod, napeljala elektriko, v načrtu je ureditev individualnih čistilnih naprav. A po podatkih občine je zemljišča do danes kljub nizki ceni (6 evrov za kvadratni meter) v celoti odkupilo le enajst romskih družin.
Drugo večje romsko naselje je Drnovo. Hiše sicer imajo hišne številke, električne in vodovodne priključke, a je večina objektov še vedno postavljena na črno. Del naselja leži na zemljiščih v lasti Romov, del pa je nedavno odkupila občina, a zaradi slabih odnosov med samimi Romi še ni izvedla parcelacije, kar je osnova za ureditev lastništev. Ob tem pa na občini poudarjajo, da so odnosi med Romi iz Drnovega in večinskim prebivalstvom zelo dobri in da se Romi redno vključujejo v družabno življenje krajevne skupnosti.
Največ težav pa je v naselju Loke, kjer živi osem družin. Do nedavnega je v Lokah živel tudi romski svetnik Moran Jurkovič, nato pa se je preselil v naselje Brege, kjer je kupil hišo. Pravi, da zato, ker je, tako kot tudi druge družine, dobil odločbo za rušenje njegovega nelegalnega objekta. »Če objekta ne porušim do junija naslednje leto, ga bodo porušili na moje stroške. Ker nimam denarja, da bi plačeval še to, ga bom porušil sam,« pravi.
Kot pojasnjujejo na občini, je lokacija že od leta 1981 namenjena stanovanjski gradnji. Na pobudo lastnika, to je investicijske družbe iz Ljubljane, je občina leta 2016 spremenila prostorske akte, v njih pa zapisala, da se gradnja ne more začeti, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za preselitev Romov. Gradbena inšpekcija je v lanskem letu izdala odločbe za rušenje, rok za odstranitev objektov je potekel, upravna enota pa naj bi že odmerjala globe za uzurpacijo zemljišč. A kot pravijo na občini, patpoložaj traja že vrsto let, rešitve problema še ni. Država rešitev prepušča lokalni skupnosti, ob tem pa dodajajo, da se zna zadeva končati celo na evropskem sodišču. Kot pravi Stanko, je v Kerinovem Grmu še dovolj parcel tudi za Rome iz Lok. A jih prebivalci Kerinovega Grma ne želijo, saj se z njimi ne razumejo.
Jurkovič meni, da bi se v reševanje romske problematike morala bolj aktivno, predvsem s financiranjem, vključiti država, medtem ko je s posluhom občine in župana za težave Romov zadovoljen. Občina je v strategiji poleg ukrepov na področju sociale, zdravstva, šolstva med drugim zapisala, da bo sprožila pobudo za dodatno financiranje občin z romskim prebivalstvom s strani države, spodbujala ustanovitev posebnega državnega sklada, iz katerega bi se financiralo reševanje stanovanjske problematike za družine, ki se želijo izseliti iz romskih naselij, za Rimš in Loke pa bo iskala ustrezne prostorske možnosti za preselitev Romov.
