Na izrečene izjave je treba podati komentar, ki osvetljuje, zakaj v marsikaterih mestih v EU dosegajo tozadevno boljše učinke: dejstvo je, da dobra praksa na področju izvajanja obvezujočih okoljskih strategij in direktiv EU (trajnostni razvoj prostora, trajnostni promet, varstvo zraka, varstvo pred hrupom, racionalna raba energije, racionalna raba neobnovljivih virov (tal, prostora), dostopnost storitev in tako dalje) narekuje, da se vnaprej pripravijo vsi potrebni ukrepi za spremembo potovalnih navad ljudi, nato pa se naenkrat istočasno te ukrepe uresniči. Če se ne deluje tako, učinkov ni oziroma so neugodni, se sproti »podirajo« (na primer: tudi ugodnega (in dovolj učinkovitega?) javnega potniškega prometa ljudje ne uporabljajo dovolj, zato je funkcionalno in finančno neuspešen, dokler niso oteženi tudi prevozi z osebnimi vozili na več (teoretično možnih in znanih) načinov). O tem nazorno podaja usmeritve dobra praksa za uvedbo END (evropska direktiva varstva pred hrupom – Environmental Noise Directive) v smernicah za implementacijo (Sustainable Mobility Initiatives for Local Environment, Smile).

Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana