Hiša iz kart je bila za Netflix prelomna. Bila je prva Netflixova originalna serija, ki je na začetku, pred 1. februarjem 2013, ko je bilo objavljenih vseh 13 delov prve sezone hkrati, imela kar nekaj skeptikov. A izkazalo se je, da so se skeptiki motili. Ob prvem koncu tedna predvajanja si je Hišo iz kart ogledalo 10 odstotkov Netflixovih naročnikov, kar je takrat pomenilo tri milijone gledalcev, v naslednjih letih pa je pomagala ne samo povečevati število Netflixovih naročnikov, ki jih je danes štirikrat več kot pred dobrimi petimi leti, ampak tudi krepiti blagovno znamko. Bila je nominirana za 33 emmyjev, produciral jo je David Fincher, ki je nekaj epizod tudi režiral, glavni vlogi v njej pa sta imela Kevin Spacey in Robin Wright.

Politični triler je za ameriški trg iz britanske istoimenske serije, ki jo je v 90. letih ustvaril BBC, priredil Beau Willimon, manipulacije, laži in igre republikanskega kongresnika Franka Underwooda, ki je ob pomoči žene Claire postal ameriški predsednik, pa so dobile tako širok in zvest klub privržencev, da se je serija vpisala med kultne. Potem pa se je lani v luči gibanja #MeToo Weinsten zgodil tudi Spaceyju in začel se je padec. Najprej Spaceyja, ki ga je spolnega nadlegovanja kot prvi (od mnogih) obtožil igralec Anthony Rapp, potem pa še same serije.

Kevina Spaceyja so izbrisali, Frank Underwood je ostal

Netflix, ki se je ravno pripravljal na začetek snemanja zadnje, šeste sezone, je Spaceyja odpustil, glavno vlogo pa popolnoma prepustil Robin Wright, ki je v peti sezoni že tako dobila veliko več prostora kot prej, na koncu pa je postala celo predsednica. Razplet serije v peti sezoni je, kot se je zdelo takrat, šel na roko scenaristom in niso imeli težkega dela popolnoma zradirati Spaceyja iz zgodbe, a se je zdaj, ko je šesta sezona z vsemi svojimi osmimi deli prišla na spored, izkazalo, da lik Franka Underwooda ni izginil, čeprav je izginil Spacey, predvsem pa to, da serija brez Spaceyjevega Franka Underwooda ni niti približno tako dobra, kot je bila z njim, kljub temu da je Robin Wright svoje delo izpeljala brez napak in da ima serija poleg Michaela Kellyja, ki je igral desno roko Franka Underwooda Douga Stamperja, Patricie Clarkson (Jane Davis) in Campbella Scotta, ki igra novega ameriškega podpredsednika Marka Usherja, kar nekaj novih pridobitev, tudi Diane Lane in Grega Kinneara, ki igrata politična vplivneža in milijonarja, sestro in brata Annette in Billa Shepherda.

Absurden konec z veliko odprtimi vprašanji

Ker je vsebina šeste sezone tako banalna, tokrat ne bomo pazili, da česa ne razkrijemo, ampak bomo razkrili vse. Tisti, ki si boste vzeli čas za gledanje serije, zato ne berite naprej, tisti, ki bi si radi prihranili osem ur življenja in lep spomin na Hišo iz kart, pa šesto sezono raje preskočite in jo v glavi končajte s smrtjo Franka Underwooda in spoznanjem, da je nova predsednica ZDA postala Claire.

»Ste še vedno tu? Ali pogrešate Francisa? Stvar je takšna. Ne verjemite niti besede tega, kar vam je v zadnjih petih letih povedal Francis. Zame in za vas bo drugače. Jaz vam bom povedala resnico,« reče Claire v enem od svojih nagovorov občinstvu, nato pa skozi vso sezono dokazuje, da je z njo lahko samo še slabše in da na Franka, ki ga fizično ni več, liki v seriji vseeno opozarjajo v vsakem drugem stavku.

Hiša iz kart, ki je v šesti sezoni postala kaotična mešanica neprepričljivih zapletov in razpletov, si takšnega konca, kot ga je dočakala, zagotovo ni zaslužila. Doug noseči Claire prizna, da je umoril Franka, obenem pa ji zagrozi z nožem, ker Franku noče priznati veličine, ona pa Douga nato zabode in zaduši ter za konec še zadnjič pogleda proti gledalcem, dokler se ne pojavi črn zaslon. Kaj se zgodi po tem, pa očitno ni več važno, saj problemi ameriške predsednice s truplom v Ovalni pisarni in okostnjaki, ki padajo iz omare zunaj Bele hiše, očitno niso več stvar scenaristov.