»Čez dober mesec lahko približno 70.000 zaposlenih pričakuje dvig plače,« je danes povedal koordinator Levice Luka Mesec, ki naj bi imel zagotovljeno podporo vseh koalicijskih strank, da se s prvim januarjem mesečna neto minimalna plača dvigne s 638 evrov na 667 evrov. Leto dni pozneje naj bi nato zrasla še za 33 evrov, enkrat v naslednjih dveh letih pa naj bi se iz obračuna minimalne plače tudi izvzeli dodatki, kar bi nekaterim zaposlenim plačo dvignilo še za nekaj deset evrov.
Za delodajalce previsoka
Predstavniki Levice opozarjajo, da je minimalna plača zdaj le dva evra nad statistično ugotovljenim pragom tveganja revščine in da je nižja od dolgoročnih minimalnih stroškov za življenje v Sloveniji. Iz enakih razlogov predlog podpira tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer, ki je poudarila še, da se mora gospodarska rast poznati ljudem ter da mora biti minimalna plača v ustreznem razmerju do prejemkov brezposelnih.
Tako kot stranka SMC, iz katere prihaja, pa je ministrica poudarila, da je treba prisluhniti tudi stališčem predstavnikov delodajalcev. Ti so se na predlog Levice danes odzvali kritično in opozorili, da bi lahko za delovno intenzivna podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost, pomenil prehudo breme. »Šokirani smo nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice,« so na primer izjavili v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer naj bi konec oktobra dobili zagotovilo premierja Marjana Šarca, da bodo spremembe minimalne plače usklajene z njimi.
Ob tem so spomnili na podatke urada za makroekonomske analize in razvoj, po katerih naj bi zaradi dviga minimalne plače v letu 2010 na dolgi rok izgubili 18.000 delovnih mest. »Minimalna plača je v Sloveniji že zdaj še enkrat višja kot v višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino,« so zapisali v današnjem sporočilu, »za tuje in domače vlagatelje v delovno intenzivnih in nekaterih storitvenih dejavnostih bomo z morebitnim dvigom minimalne plače še manj zanimivi.«
Največ prejemnikov minimalne plače v EU
Minimalna plača sicer znaša okoli 65 odstotkov mediane dohodkov v Sloveniji, po čemer smo prvi med evropskimi državami, najbližje nam sledijo Portugalska, Francija in Madžarska. Prvi pa smo tudi po podatku, kolikšen delež zaposlenih prejema minimalno plačo ali pet odstotkov nad minimalno plačo. Pri nas je takih delavcev malo manj kot petina, sledijo nam Romunija, Portugalska in Poljska. Na gospodarski zbornici so prepričani, da so majhne plačne neenakosti slabe, ker naj bi imeli zaposleni občutek, da so vsi podobno plačani, ne glede na delo, ki ga opravljajo.
Po predlogu Levice sicer dvig neto minimalne plače ne bi pomenil, da bi se za enak delež dvignil tudi strošek, ki ga za delodajalca predstavlja delavec z minimalno plačo. Prispevki se namreč ne obračunajo od zneska minimalne plače, ampak od višjega zneska, ki je določen glede na povprečno plačo. Ta znesek se bo zaradi zagotavljanja vzdržnosti javnih blagajn v prihodnjih letih dvigoval, ne glede na to, ali bo dvig minimalne plače sprejet.
V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, predloga Levice danes niso želeli komentirati, ker ne gre za proračunski dokument. Ob oceni koalicijskega sporazuma, ki ga je fiskalni svet pripravil pred nekaj meseci, pa so zapisali, da bo vpliv napovedanega dviga na saldo javnih financ relativno nevtralen.
V Sloveniji je okoli 42.000 prejemnikov minimalne plače, od tega 35.000 v zasebnih podjetjih in 7500 v javnem sektorju. Plačo, ki je višja od minimalne, a vseeno tako nizka, da bi se jim poznal dvig, ki ga predlaga Levica, naj bi prejemalo še dodatnih 30.000 tisoč ljudi. Ko se je leta 2010 mesečna neto minimalna plača dvignila s 460 evrov na 562 evrov, naj bi število prejemnikov minimalne plače zraslo s 17.000 na 45.000, vendar ti podatki agencije za javnopravne evidence in storitve niso popolni.
