Eno glavnih vrtnih opravil, s katerim se jeseni spopadajo vrtnarji, je pospravljanje velike količine odpadlega listja. Ker je razgradnja jesenskega listja daljša kot po navadi, ga običajno kompostiramo ločeno od drugih odpadkov. Tudi sicer je boljše, da odpadlo jesensko listje kompostiramo ločeno. S kompostom iz listja lahko izboljšamo težko zemljo, ki postane lažja in primernejša za rast korenin. Pri tem je učinkovitejši kot navadni vrtni kompost.
Uporabimo tudi ostanke jesenske košnje
Listavka (zemlja, ki jo pripravimo s kompostiranjem listja, op. p.) bo najboljša iz listja različnih drevesnih vrst. Listje hrasta, gabra in jelše bo razpadlo hitreje, medtem ko listje kostanja, javorja in bukve potrebuje malce več časa, enako velja tudi za listje zimzelenih rastlin in iglice iglavcev. Ker je njihov čas razgradnje vsaj dve leti, jih v kompost dodajamo v majhnih količinah, pomagalo bo tudi, da jih razrežemo na manjše kose. Prav tako se skušamo izogniti listom oreha. Vsebuje namreč snovi, ki upočasnijo kaljenje semena in poznejšo rast rastlin. Na kup dodamo ostanke jesenske košnje, kar bo povečalo hranilno vrednost našega domačega gnojila.
Manjše količine odpadlega listja lahko dodate kar h kompostu, da izboljšate zračnost, imeli pa boste tudi boljše razmerje med zelenimi odpadki (odpadki iz kuhinje in z vrta ter pokošena trava) in rjavimi (lesene vejice, papir in karton).
Navadno ali vroče kompostiranje
Vsak vrtnar se bo strinjal, da je kompost neprecenljiv. Prav na račun doma vzgojenega gnojila imamo na vrtu vsako leto bolj zdrava in rodovitna tla. Vendar je tudi pri »kuhanju« komposta treba upoštevati nekaj pravil, tudi način kompostiranja. Zelo redki se lotijo vročega kompostiranja, ki je zagotovo eden od sedmih najuporabnejših načinov kompostiranja.
Pri navadnem kompostiranju, znanem kot hladno kompostiranje, gre za sprotno dodajanje oziroma nalaganje različnih organskih materialov na kompostni kup. Kompost zaradi vseh procesov v njem zori zelo dolgo in je na voljo šele čez pol leta ali še pozneje. Pri vročemu kompostiranju se čas zorenja občutno skrajša. Zaradi procesov, ki nastajajo pri hladnemu kompostiranju, je komposta na koncu bistveno manj in je po navadi slabše kakovosti.
Po drugi strani je prednost vročega kompostiranja prav odlična kakovost komposta, večja je tudi količina končne mase, skrajša se čas zorenja. V času zorenja se uničijo semena in korenine plevela, vroče kompostiranje pa uniči tudi vse patogene organizme in bolezni rastlin. Seveda je treba za vroče kompostiranje zagotoviti ustrezne razmere. Poleg vzdrževanja visoke temperature kompostnega kupa (med 55 in 65 stopinjami Celzija) je treba ohranjati ustrezno razmerje med ogljikom in dušikom. Kompostni kup se ustvari naenkrat in je velik najmanj en kubični meter ter se redno obrača z namenom dovoda zraka in ohranjanja temperature.
Seveda je zaželeno, da je material čim bolj droben. Najboljše se obnese kompostiranje listja, slame, razrezanega sena v kombinaciji z živalskim gnojem. Poskrbimo tudi za ustrezno vlažnost materiala. Kot svetujejo v ljubljanskem Društvu za permakulturo Slovenije, kup prvič obrnemo četrti dan, nato obračamo vsak drugi dan. Pri obračanju gledamo na to, da hladen zunanji material postane notranjost kupa, z vročim notranjim materialom pa oblečemo hladen material ki je bil na obodu kompostnega kupa. Tako poskrbimo za to, da je ves material izpostavljen vročini in pospešeni razgradnji. Če upoštevamo ta navodila, se proces kompostiranje konča že v 18 dneh.
