Vem, takšna uporaba toplozračnih balonov v našem času se vam zdi, tako kot tudi večini ljudi, popoln nesmisel. Kako je potem mogoče, da v razvitih zahodnih državah in tudi v Sloveniji za upravljanje države še vedno brez zadržkov uporabljamo volilno-predstavniški sistem? Ta je luč sveta zagledal prav v času, ko so poleteli prvi toplozračni baloni. Vendar tudi v pogojih digitalne industrijske revolucije predstavniški sistem učinkuje podobno kot pred dobrimi dvesto leti. Ohranja formalno demokracijo ter dominacijo političnih strank in ne dopušča, da bi volja ljudstva postala temelj javne oblasti. Oblast ostaja v rokah političnih elit.

Gospod predsednik, neuporabnost toplozračnih balonov v našem času navajam kot prepričljiv argument, da je treba (nemudoma) sprejeti ukrepe v prid dejanski demokraciji. V koalicijski pogodbi vaše vlade takšne namere niso zapisane. To pa ne pomeni, da niste dolžni ničesar ukreniti za vzpostavitev dejanske demokracije. V prisegi, ki ste jo vi in vsi ministri vlade izrekli pred državnim zborom, je vsebovana takšna zaveza. Vaša prisega, da boste z vsemi močmi delovali za blaginjo Slovenije, vključuje obljubo in dolžnost, da boste z vsemi svojimi močmi delovali za krepitev dejanske demokracije. Brez nje namreč vaše obljube o blaginji Slovenije in njenih prebivalcev niso uresničljive.

Ko poslušam slovenske in evropske politike, ki razpredajo o dosežkih demokracije, ki jo predstavlja volilno-predstavniški sistem, menim, da zavajajo javnost. Kakšen je skrajni domet posredne demokracije, je več ali manj že dolgo znano. Volitve, ki so pred dvesto leti predstavljale napredek, so danes le še orodje, ki onemogoča in uničuje dejansko demokracijo. Legitimnost odločanja ne zanima več nobenega politika. Tako se je zgodilo, da politiki ne predstavljajo več ljudstva, temveč le politične stranke.

Omenjanje demokracije s strani politikov v javnosti je prazno besedičenje. Kljub temu pa ustvarja vtis, da bo predstavniški sistem v upravljanju družbe deloval do konca sveta. Na srečo državljanov Evrope in na žalost politikov se to zanesljivo ne bo zgodilo. Kot pravi nizozemski zgodovinar David Van Raybruck, je omejenost demokracije zgolj na volitve nevarna pot, ki pelje (tudi) k razpadu EU. Demokracija, omejena na volitve, namreč povečuje prepad med ljudstvom in oblastjo (tudi v Bruslju) in zanesljivo ne vodi do blagostanja ljudi. Namesto dolgoročne blaginje ljudi daje prednost kapitalu.

Strankarstvo se je naselilo v vse bruseljske institucije in uradniške pisarne. Bruselj je na žalost postal klon političnih strank članic Evropske unije in temu primerno tudi deluje. Lep primer je odziv evropske komisije na arbitražno odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško. Pokazalo se je, da je v sodobni Evropi vladavina prava načelo, ki ga je mogoče brez težav prilagoditi vsakršnemu političnemu kopitu.

Gospod predsednik, verjamem, da je vaši vladi in slehernemu ministru jasno, kako daleč vsaksebi sta si formalna in dejanska demokracija. Verjamem (in upam) tudi, da v vladi ni nikogar, ki bi dvomil o tem, da (le) dejanska demokracija zagotavlja uresničevanje dobrobiti ljudstva. Bo vaša vlada naredila prve (zgodovinske) korake v tej smeri? Bodo v prihodnje voljeni organi ob pomembnih vprašanjih k sodelovanju povabili skupino naključno (žreb) izbranih državljanov kot orodje posvetovalne demokracije? Njeno izhodišče je, da dobro obveščeni reprezentant družbe, naključno izbran z žrebom, odloča veliko preudarneje kot vsa neobveščena družba.

Soudeležba namesto predstavništva ljudem odpira vrata zakonodajnega polja in uresničuje neposredno demokracijo. Naj omenim samo primer Irske, kjer je z žrebom naključno izbranih sto državljanov pripravilo tudi predlog ustavne reforme, ki je bil potrjen na državnem referendumu. Za uporabo orodja posvetovalne demokracije pri nas bi verjetno morali ustrezno dopolniti le zakon o referendumu in o ljudski iniciativi.

Gospod predsednik, odločitev je na vaši strani in v rokah koalicijskih strank. Ste se pripravljeni odreči privilegijem pa tudi tveganjem predstavniške demokracije in kot prva slovenska vlada odpreti vrata posvetovalni demokraciji?

Janez Krnc, Litija