Špan po operaciji nekaj časa ne bo sposoben hoditi na sojenje, je za STA pojasnil njegov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar. Tako bo iz postopka izločen še kakšen mesec. Kovačič Mlinar je še ocenil, da se sojenje, ki se je zaradi očitkov, da so nekdanji vodilni oškodovali banko, začelo leta 2015, počasi približuje koncu. Med obtoženimi so še nekdanji predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Anton Romih, nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik in nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultance Andrej Oblak. Sojenje v zadevi Hypo se je sicer po več kot 60 opravljenih narokih in zaslišanih več kot 40 pričah marca začelo znova, saj je od zadnje uspešno izvedene obravnave minilo več kot tri mesece.
Odvetniki so izločitev predsednika sodnega senata Škerbca zahtevali že pred slabim letom dni, ker je »Škerbec sam izločil nekatere dokaze iz spisa in se je z njimi seznanil«. Ker so menili, da ne more več nepristransko soditi, so zahtevali njegovo izločitev, vendar s to zahtevo niso bili uspešni. »Posrednik senata se je kasneje prepozno odločil poslati vabila, da bi lahko v trimesečnem roku izpeljal obravnavo, nato pa se nas je odločil kaznovati zaradi zavlačevanja,« je dejal Kovačič Mlinar. Poudaril je, da odvetniki postopka ne zavlačujejo, pač pa sodišče nerazumno dolgo rabi za vodenje postopka v nujni zadevi. Zaradi tega so na ustavno sodišče vložili tudi ustavno pritožbo.
Sodnik odvetnike znova kaznoval
Sodnik pa je odvetnike sedaj znova kaznoval. »Mi smo že približno desetkrat zahtevali njegovo izločitev, pa nikoli nismo bili uspešni. Sedaj smo v eni od vlog za izločitev navedli, da se je na glavni obravnavi zlagal, zato nas je znova kaznoval, tokrat zaradi žaljenja,« je pojasnil odvetnik.
Obtoženi naj bi banko Hypo Alpe Adria Bank s posli oškodovali za 22 milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. Na specializiranem državnem tožilstvu so prepričani, da so obtoženi s skupnim delovanjem storili dve kaznivi dejanji zlorabe položaja, nato pa premoženjsko korist, ki je izvirala iz teh dejanj, naložili v deleže družbe ter z njeno prodajo pridobili 22 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. To naj bi nato preko Liechtensteina in Luksemburga razdelili in s posli oprali premoženjsko korist.
