Američani se danes podajajo na vmesne kongresne volitve, kot se imenujejo, ker potekajo sredi predsednikovega mandata. Po mnenju večine analitikov predstavljajo referendum o dveh letih dela Donalda Trumpa, slednji pa temu primerno tudi ravna. V zaključku kampanje se je podal na turnejo enajstih shodov po zveznih državah v podporo republikanskim kandidatom, kjer pa ravna zelo po svoje. Preslišal je prošnjo vodstva stranke v kongresu, naj na shodih izpostavlja odlične ekonomske kazalnike, vključno z najnižjo brezposelnostjo od leta 1969, in v ospredje potisnil predvsem vprašanje priseljevanja. »Nekatere lažne novice pravijo: Zakaj ne govori o ekonomiji? Zakaj govori o priseljevanju in karavani (migrantov)?« se je na Floridi pridušal Trump in razložil: »Lahko govorimo o ekonomiji, toda dejstvo je, da vemo, kako dobro nam gre, moramo pa reševati probleme. Jaz se trudim reševati probleme.« In enega ključnih zdaj po njegovem predstavlja nekaj tisoč migrantov iz Srednje Amerike, ki se prek Mehike bližajo meji z Združenimi državami.

Trumpova taktika

Lahko je več razlogov, da se je Trump odločil kljubovati znani in večkrat potrjeni misli iz kampanje Billa Clintona leta 1992, ki se glasi: Za ekonomijo gre, tepec! Trump s strašenjem pred priseljenci lažje mobilizira volilno bazo, kar dokazuje tudi zbiranje oboroženih civilnih milic na jugu države, o čemer je poročal Washington Post. Deloma gre tudi za kalkulacijo: Trump s protimigrantsko retoriko škoduje republikanskim kandidatom za predstavniški dom kongresa v okrožjih z veliko priseljenci, a z njo obenem pomaga kandidatom za senat v bolj konservativnih zveznih državah. Trump torej daje prednost ohranitvi večine v senatu pred zmanjševanjem predvidenih izgub v predstavniškem domu kongresa. To priznava tudi sam z besedami: »Mislim, da se bomo v predstavniškem domu odrezali dobro, vendar pa sem prednostno osredotočen na senat.« Morda pa se Trumpova ekipa tudi zaveda tveganja, da se ekonomske številke niso prelile v življenja ljudi, sploh po vseh kritikah, da je njegovo znižanje davkov v največji meri koristilo bogatim. Poučna je izkušnja demokratov iz zadnjih vmesnih volitev leta 2014 v času predsedovanja Baracka Obame. Takrat so bili ekonomski kazalci po obdobju velike recesije dobri, a ljudje tega niso občutili na svojih žepih in demokrati so močno izgubili.

Vodstvo republikanske stranke v kongresu je s Trumpovo taktiko izrazito nezadovoljno, a ne gre pozabiti, da gre za mnoge iste ljudi, ki so Trumpa leta 2016 gladko odpisali. Kdo je imel prav, bo znano po današnjih volitvah kongresa.

Zelo dejaven Obama

Pri demokratih je v izteku kampanje, ki lahko traja tudi danes, saj volilnega molka ni, zelo dejaven politično upokojeni Obama. Ker tega ni storil Trump, je sam začel izkoriščati dobre ekonomske kazalce s trditvami, da je zanje položil temelje med svojim predsedovanjem. Obama sicer na shodih podpira demokratske kandidate, a zdi se, da tudi brani svojo politično dediščino, ki jo Trump vztrajno razgrajuje, kar pa mu še ni uspelo pri zdravstveni reformi. Oba predsednika sta si izmenjala tudi nekaj osebnih obtožb in bila v sklepni fazi kampanje osrednja obraza svojih strank – vsaj tam, kjer nista pretirano nepriljubljena.

Poleg predstavniškega doma kongresa in senata Američani danes volijo tudi 36 guvernerjev zveznih držav, njihove parlamente, državne odvetnike oziroma tožilce in druge. Še eno pravilo ameriških volitev je, da je na njih odločilna volilna udeležba. Ta se bo po padcu na najnižjo raven po drugi svetovni vojni pred štirimi leti zdaj očitno dvignila, če je soditi po velikem zanimanju za predčasno glasovanje. Pred nekaterimi volišči so se že konec prejšnjega tedna valile dolge kolone čakajočih, marsikje danes ne bo nič drugače. Prva volišča se bodo po našem času zaprla opolnoči, zadnja jutri ob sedmih zjutraj.