Naš test: rumena žaga na dvojnem preizkusu

Razredi žag

Pri žagah je uvrstitev v določeni razred odvisna od tega, za koliko ur dela so normirane. Za cenejše motorne žage brez blagovne znamke ali z neznano znamko pogosto velja, da so to izdelki, ki ne zdržijo normirane življenjske dobe, medtem ko si priznani proizvajalci enostavno ne morejo privoščiti slabega izdelka (glede na ceno in namen), saj bi na ta način zmanjševali vrednost svoje blagovne znamke. Vedno pa morate vedeti, da so na primer žage v vstopnem razredu normirane za delo okoli 50 delovnih ur. To se ne sliši veliko, dejstvo pa je, da številne, tudi večje žage, pri občasnih uporabnikih ne delajo toliko.

Drugo je zanimivo gledanje domačih uporabnikov, da morajo imeti tako kot profesionalni sekači močne motorne žage z dolgimi meči, čeprav potem žagajo le polena. Danes tudi srednje veliki lastniki gozdov in celo veliki ali ti še toliko bolj za sečnjo najemajo poklicne sekače, kajti glede na njihovo hitrost in kakovost dela je racionalneje najeti profesionalnega sekača. Tako tudi v tem segmentu »širše uporabe motornih žag« vse bolj prihajajo do izraza manjše žage, pa tudi najmanjše. Te imajo namreč pomembne prednosti, kot so kratki meči in verige z bolj finim rezom. Žaga z manjšim motorjem poganja verigo z manj členi in z manjšimi zobmi, to pa je za občasnega uporabnika prednost, tudi zaradi manjšega povratnega udarca.

Za zelenico ne potrebujete traktorja

Motorna žaga Stiga SP 386 je tokrat prestala resnično temeljit preizkus, in to pri delu, poleg tega pa tudi servisni. Kot prvo sem z žago razžagal približno pet kubičnih metrov bukove hlodovine premera do 60 cm, ki se je sušila približno šest mesecev, kar pomeni, da je bila dokaj trda. Zelo oster rez, majhne vibracije in nenaporno delo so osnovne ugotovitve pri delu. Ampak to je v veliki meri povezano tudi z ostrino in dobro nabrušenostjo verige, ki je pri šibkejših žagah še toliko pomembnejša. Med delom sem nekajkrat rahlo dobrusil verigo, temeljitejše brušenje pa ni bilo potrebno. Teža žage je še ena prednost pri takih delih, dušenje vibracij je dobro, saj je žaga opremljena s štirimi kovinskimi vzmetmi, ki dobro pobirajo tresljaje.

V bistvu sem prednosti te majhne žage spoznal šele, ko smo po nezgodi z žago (več v nadaljevanju) delo dokončali skupaj s prijatelji in motornimi žagami drugih proizvajalcev. Ena je bila neznanega kitajskega porekla, druga pa starejša znanega proizvajalca, skupno obema pa je bilo, da sta imeli skrhano oziroma napačno brušeno verigo. Čeprav sta bili žagi za nekaj konjev močnejši, je bilo treba močno pritiskati na meč (skrhana veriga), žagi sta skakali in ostružki so bili kot drobno žaganje, kar vse govori o verigi. Posledice skrhane in nepravilno nabrušene verige so lahko usodne tudi za sam motor. Tako je nemalokrat smiselneje kupiti motorno žago, ki bo primerna obsegu del, kar bo pomenilo manjši finančni izdatek, namesto tega pa je pametneje dokupiti nekaj (eno ali dve) rezervnih verig in jih ob skrhanosti enostavno zamenjati ter potem nabrusiti na servisu. Roke vam bodo hvaležne. Tudi pri nakupu motorne žage ni pametno pretiravati glede namena. Za košnjo majhne zelenice ne boste kupili traktorja in tudi z motornimi žagami je podobno, je pa zanimivo, da tega marsikdo ne upošteva.

Nezgoda med testom

Naj spregovorim še o servisnem testu. Tudi pri žaganju hlodovine lahko pride do nezgode, vzrok moje pa je bilo nepravilno delo oziroma hlod, ki sem ga žagal, ni bil dovolj stabilen, vsaj ne toliko, kot sem mislil, da je. Ob žaganju se je skotalil in imel sem ravno dovolj časa, da sem odskočil (protivrezne hlače sem imel oblečene, prav tako primerno obutev s kovinsko kapico), žaga pa je ostala pod hlodom. Ob tem je počil ročaj žage in ob stisku žage ob tla je hlod zvil tudi meč. Če primerjam s profesionalno žago, ki jo je nekoč lastnik povozil s traktorjem, je Stiga dobro prestala padec hloda in so bili poškodovani le izpostavljeni deli, ki jih je razmeroma lahko zamenjati.

Zaradi lastne trme in recimo temu »servisnega preizkusa« žage nisem nesel na servis, ampak sem se zamenjave uničenega ročaja in meča lotil sam. Deloma tudi zato, da sem preizkusil svoje sposobnosti, predvsem pa sem si žago res temeljito ogledal. Kot prvo so tu štirje kovinski blažilniki tresljajev, ki so podobni kot pri profesionalnih žagah, lovilnik verige je kovinski in zamenljiv, napenjalnik ročni in stranski, kar je boljše kot če je nameščen spredaj. Spodnji del žage je raven, tako da se ne prevrača, ko jo postavite na podlago, v ročaju pa je nameščen ključ za napenjanje verige z izvijačem. Ta enostavna rešitev je praktična, kajti ravno pri žagah za občasno delo se pogosto zgodi, da nimamo pri sebi kompletnega orodja, je pa pravilno napeta veriga detajl, ki je pomemben tako za učinkovitost dela kot za varnost.

Edino večjo težavo pri ponovnem sestavljanju novih delov mi je predstavljalo spajanje cevk za dovod goriva. Žaga je opremljena s črpalko za zagon (ob zagonu jo pritisnite 5–6-krat), ob razstavljanju nisem fotografiral namestitve in sem do sestavljanja pozabil, kako so speljane. Težavo sem rešil s pomočjo vodje servisa Opara Simona Šuštarja, ki mi je v eni minuti rešil težavo in mi razložil, kako morajo teči cevke. Ko sem jih pravilno speljal, je žaga takoj vžgala.

Tehnični podatki

Naj navedem še osnovne tehnične podatke žage. Stiga 386 je letošnja novost v Stiginem prodajnem programu v Sloveniji (Stigo zastopa kot generalni zastopnik podjetje Opara iz Domžal), poganja jo motor z 38,5 ccm delovne prostornine, z avtomatsko in nastavljivo oljno črpalko. Opremljena je s 35 cm mečem (14") in in 3/8 P.050" 53 verigo. Žaga je brez meča in goriva težka 4,9 kg.

Varnostna oprema

Naj glede na nezgodo naj končam z varnostno opremo, ki je za občasne uporabnike enako pomembna kot za poklicne sekače. Pri žaganju drv ali vej dreves se namreč še toliko prej zgodi, da vam žaga zdrsne in če nimate protivreznih hlač, so lahko posledice tragične. Enako velja tudi za obutev, ki je pomembna zaradi stabilnosti in tudi zaščite nog. Če se vam skotali hlod na navadne gojzarje ali škornje, vam bo stisnilo prste, če pa ima obutev kovinsko kapico, jo boste praviloma odnesli nepoškodovani. Torej ob nakupu poslušajte dobrega serviserja in njegove nasvete, odločite se za žago, primerno vašemu obsegu del, in ne pozabite, da veriga ni narejena za celo življenjsko dobo žage, ob vsem tem pa predvsem ne pozabite na zaščitno opremo. Tisto, saj čisto malo žagam, je lahko presneto nevarno …