Oglasil se je tudi naš premier Marjan Šarec in podal izjavo o tem shodu. Še posebno so se temu shodu zoperstavili člani društva TIGR. Vse čestitke za pokončno in neomajno držo. Ne bom se spuščal v podrobnosti, katero društvo oziroma organizacija je podala kakšno izjavo ali ne, pa bi jo po vsej zdravi kmečki logiki morala. Glede na izkušnje v zadnjih letih pričakujem kakšen odziv od naših evropskih poslancev Slovenske demokratske stranke. Zakaj ravno od njih? Ti so bili vedno med prvimi, ki so svojo domovino blatili z določenimi predlogi v Bruslju. Če se samo spomnimo poslanca Milana Zvera, nekdanjega člana zveze komunistov, ki se je pritoževal nad izdajo kovanca za dva evra, na katerem je bil upodobljen lik partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta s peterokrako zvezdo. Taisti Milan Zver, nekdanji član zveze komunistov, je predlagal, da bi se v prostorih evropskega parlamenta postavila spominska plošča za obsodbo komunizma v Sloveniji.

Evroposlanka Patricija Šulin je vso krivdo glede znane zgodbe o vinu teran pripisala takratnemu ministru za prehrano in kmetijstvo Dejanu Židanu. V bran ga je vzel celo direktor kmetijske zadruge in vinske kleti Sežana Marjan Colja, ki je bil v pogajalski skupini. Resnično me zanima, ali bo zdaj obsodila fašistični shod v Trstu?

Bo molčala tudi evroposlanka Romana Tomc? V oddaji na tretjem programu pred nekaj dnevi je kolegico poslanko LMŠ Jerco Korče nenehno prekinjala in ji dajala razne nasvete in pridige. Bo tudi tokrat tako zgovorna in obsodila shod neofašistov v Trstu? Morda so moja pričakovanja prevelika. Če bi vi trije v Bruslju obsodili sobotni shod neofašistov v Trstu, bi bil na vas ponosen celo veliki Slovenec, kakršen je bil denimo pokojni Jože Pučnik. Njega iskreno spoštujem tudi sam.

Slovenija je pred izjemnimi izzivi: prodaja bank, nakup (pre)dragih 48 osemkolesnikov, ki jih sploh ne potrebujemo. Njihov nakup zagovarjajo v glavnem samo tisti, ki bodo v žepe pospravili visoke provizije. Sicer zakonite, vendar nepotrebne. Sindikati zahtevajo svoje. Upokojenci smo tako kot vedno odrinjeni na stranski tir. Arbitražni sporazum je trenutno v zatonu.

Drugo leto se izteka veljavnost trianonske pogodbe iz leta 1919 glede Prekmurja. Menda madžarski nacionalisti sanjajo o povrnitvi nekdanjih ozemelj. O vrnitvi slovenskega Porabja matični domovini sanjamo tudi mi. Leta 2020 pa bo minilo sto let od nesrečnega koroškega plebiscita za Slovence.

To navajam izključno zaradi tega, da se ne bi zopet našli novodobni zgodovinarji ter kvazipolitiki in nas prepričevali, da je od takrat minilo samo 28 let.

Srečko Križanec, Štore