Raziskava o energijski učinkovitosti Slovenije: dodatnega ogrevanja je vedno več

Razlika med regijami

Povprečna slovenska družina za ogrevanje porabi dobrih 1500 evrov v času ogrevalne sezone. Med primorsko in zgornjesavsko regijo je razlika v stroških ogrevanja skoraj 1000 evrov. Ob primerni izbiri načina in naprave za ogrevanje, ustrezne izolacije, energijsko učinkovitih oken lahko pri gretju prostorov veliko prihranimo z ustreznim ravnanjem.

V Sloveniji sicer poznamo štiri glavne načine ogrevanja. Na prvem mestu je centralno ogrevanje, ko se toplota proizvaja na enem mestu za celotno stavbo, ki je povezana z radiatorji. Sledi centralno daljinsko ogrevanje s proizvodnjo toplote zunaj stavbe v posebnem obratu, ki oskrbuje več stavb ali naselij. Etažno centralno ogrevanje pomeni proizvodnjo toplote na enem mestu za posamezno stanovanje (stanovanje v večstanovanjskem objektu ima svoj vir toplote). In nazadnje še lokalno ogrevanje, ko se vir toplote nahaja v prostoru, ki ga ogrevamo (na primer kamin, električni radiator …).

Enodružinske hiše in večstanovanjske stavbe

Dobra polovica (51 odstotkov) od 1015 anketiranih gospodinjstev navaja centralno ogrevanje kot glavni način ogrevanja. Druga polovica navaja centralno daljinsko ogrevanje (17 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (16 odstotkov) in lokalno ogrevanje (14 odstotkov) kot glavni vir toplote. V primeru, da ločeno obravnavamo gospodinjstva v enodružinskih in večstanovanjskih stavbah, je razporeditev nekoliko drugačna. V enodružinskih hišah (606 anketiranih gospodinjstev) je centralno ogrevanje seveda tudi najbolj pogost način ogrevanja s kar 69 odstotki, sledi etažno centralno ogrevanje (15 odstotkov) in lokalno ogrevanje (14 odstotkov). Centralno daljinsko ogrevanje se v enodružinskih hišah zelo redko uporablja (2 odstotka). V večstanovanjskih stavbah (409 anketiranih gospodinjstev) pa je najbolj pogost način ogrevanja centralno daljinsko ogrevanje (41 odstotkov), sledi centralno ogrevanje (25 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (17 odstotkov) in lokalno ogrevanje (16 odstotkov).

Še vedno največ na kurilno olje

Gospodinjstva, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje, najpogosteje uporabljajo klasični kotel na kurilno olje, tako v enodružinskih (32 odstotkov) kot tudi v večstanovanjskih stavbah (34 odstotkov). V enodružinskih sledi klasični kotel na trdna goriva, kot so lesna biomasa (28 odstotkov) in toplotna črpalka zrak-voda (11 odstotkov), v večstanovanjskih stavbah pa klasični kotel na plin (28 odstotkov) in kotel na trdna goriva (9 odstotkov).

Gospodinjstva v enodružinskih hišah z lokalnim načinom ogrevanja najpogosteje uporabljajo kamin (45 odstotkov) in peč na trda goriva (36 odstotkov), v večstanovanjskih stavbah pa električni radiator (32 odstotkov), klimatsko napravo (20 odstotkov) in plinsko peč (18 odstotkov).

Dodatni način ogrevanja

Dodatni način ogrevanja, kot dopolnitev glavnega načina ogrevanja, ima slaba polovica (47 odstotkov) anketiranih gospodinjstev v enodružinskih hišah in malo manj kot tri petine (59 odstotkov) v večstanovanjskih stavbah. Najpogostejši način dopolnilnega ogrevanja je lokalno ogrevanje, ki ga uporablja slaba četrtina (23 odstotkov) anketiranih gospodinjstev, več v enodružinskih hišah (30 odstotkov) in manj v večstanovanjskih stavbah (18 odstotkov). Ostali načini dopolnilnega ogrevanja so centralno ogrevanje (12 odstotkov), etažno centralno ogrevanje (4 odstotke) in centralno daljinsko ogrevanje (2 odstotka).

Spremembe pri načinih ogrevanja

V primerjavi z letom 2015 se je povečal skupni delež gospodinjstev, ki imajo dodatni način ogrevanja (2017: 47 odstotkov, 2015: 36 odstotkov), tako v enodružinskih hišah (2017: 51 odstotkov, 2015: 38 odstotkov)  kot tudi v večstanovanjskih stavbah (2017: 39 odstotkov, 2015: 30 odstotkov). Povečal se je tudi skupni delež gospodinjstev, ki uporabljajo centralno ogrevanje kot dodaten način ogrevanja (2017: 12 odstotkov, 2015: 7 odstotkov) v enodružinskih hišah (2017: 14 odstotkov, 2015: 8 odstotkov) in v večstanovanjskih stavbah (2017: 8 odstotkov, 2015: 4 odstotke).

Enako velja za delež gospodinjstev, ki v večstanovanjskih stavbah uporabljajo za centralno ogrevanje klasični kotel na kurilno olje (2017: 34 odstotkov, 2015: 20 odstotkov), klasični kotel na trdna goriva (2017: 9 odstotkov, 2015: 4 odstotke) ali toplotne črpalke voda-voda (2017: 7 odstotkov, 2015: 2 odstotka) in za etažno centralno ogrevanje ter plinsko peč (2017: 18 odstotkov, 2015: 13 odstotkov) pri lokalnem ogrevanju.

Povečal se je tudi delež gospodinjstev, ki v enodružinskih hišah uporabljajo toplotno črpalko zrak-voda (2017: 11 odstotkov, 2015: 5 odstotkov) za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter kamin (2017: 45 odstotkov, 2015: 32 odstotkov), električne sevalne panele (2017: 13 odstotkov, 2015: 2 odstotka) in klimatsko napravo (2017: 16 odstotkov, 2015: 7 odstotkov) za lokalno ogrevanje.

V primerjavi z letom 2015 se je zmanjšal delež gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah, ki imajo centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje (2017: 25 odstotkov, 2015: 30 odstotkov) in pri tem uporabljajo klasični kotel na plin (2017: 28 odstotkov, 2015: 34 odstotkov). Zmanjšal pa se je tudi delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki uporabljajo klasični kotel na trdna goriva (2017: 28 odstotkov, 2015: 36 odstotkov) za centralno ogrevanje ali etažno centralno ogrevanje ter štedilnik na les (2017: 15 odstotkov, 2015: 26 odstotkov) in lončeno (krušno) peč (2017: 8 odstotkov, 2015: 13 odstotkov) za lokalno ogrevanje.

Ugotovitev

Gospodinjstva s centralnim ogrevanjem ali etažnim centralnim ogrevanjem najpogosteje uporabljajo klasični kotel na kurilno olje. Gospodinjstva z lokalnim načinom ogrevanja najpogosteje uporabljajo kamin in peč na trdna goriva v enodružinskih hišah ter električni radiator in klimatsko napravo v večstanovanjskih stavbah. Približno polovica gospodinjstev nima dodatnega načina ogrevanja. (vir: Informa Echo, www.reus.si)