Evropska unija se je na današnji dan, ko je Donald Trump uvedel najobsežnejše sankcije zoper Iran, zavila v molk. Vprašanja, kje je posebni finančni instrument (SPV), s katerim naj bi Evropska unija po vzoru barter poslov zaobšla ameriške sankcije, so ostala neodgovorjena. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je še pred tedni napovedovala, da bodo poskušali to finančno inštitucijo, prek katere bi se uvoz iranske nafte denimo poplačal v obliki drugih dobrin, ustanoviti do začetka veljave ameriških sankcij. Toda sedaj o napovedani finančni inštituciji ni ne duha ne sluha. Prav tako niso znane podrobnosti delovanja inštitucije, ki naj bi evropskim podjetjem omogočala, da nadaljujejo poslovanje z Iranom.
Več groženj proti Evropski uniji
Ta instrument naj bi bil del posebnih evropskih zakonodajnih ukrepov, s katerimi EU preprečuje uveljavljanje ekstrateritorialnih ameriških zakonov v EU in predvideva odškodnine za izgube pri poslovanju. A po mnenju Maye Lester, britanske odvetnice in strokovnjakinje za gospodarske sankcije, bo šele čas pokazal, ali bo sprejeta zakonodaja tudi učinkovala. »O številnih vprašanjih tega instrumenta še ni dogovora,« je Lesterjeva pojasnila za Dnevnik. Iz Bruslja prihajajo zgolj zagotovila, da se zakonodaja pripravlja, a kaj več od tega ni znano.
Ob pripravi zakonskih aktov je težavno predvsem to, da nobena od držav članic ne želi prevzeti sedeža te nove finančne inštitucije za poslovanje z Iranom. Bojijo se namreč, da si bodo nakopale srd ZDA. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je že napovedal, da se bodo ZDA ostro zoperstavile instrumentu SPV, svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je dodal, da ZDA ne bodo nikomur dovolile zaobiti njihovega režima sankcij. »To je eden najbolj neproduktivnih ukrepov za regionalni in globalni mir ter varnost,« je o načrtovanem evropskem finančnem instrumentu dejal Pompeo.
Posebni predstavnik ZDA za Iran Brian Hook je podkrepil strahove Evropske unije z jasno napovedjo, da bi državo, ki bo gostila sedež te finančne inštitucije, lahko doletele sankcije. Hook ne verjame, da bi takšen evropski finančni instrument lahko zaživel do konca leta, sicer pa dvomi, da je sploh potreben. Kajti sto evropskih podjetij, ki so se odločila za umik iz Irana, zato da lahko nadaljujejo poslovanje z ZDA, so zanj jasen pokazatelj, da takšen finančni instrument sploh ni potreben.
Lesterjeva pojasnjuje, da je vse od napovedi uvedbe ameriških sankcij sodelovanje med evropskimi in iranskimi podjetji postalo težavnejše. Mnoga velika podjetja so se začela iz Irana umikati zaradi svaril ZDA, da bi lahko bilo ogroženo njihovo poslovanje v Ameriki, če bodo še naprej trgovala z Iranom.
Stopnjevanje pritiskov na Teheran je v povezavi z iranskimi domačimi gospodarskimi težavami tamkajšnjo valuto rial poslalo v prosti pad – v zadnjem letu je izgubila 70 odstotkov vrednosti. Ljudje morajo za živilske izdelke plačati pol več kot še pred letom dni. Medtem ko iranski predsednik Hasan Rouhani napoveduje, da namerava Iran zaobiti ameriške sankcije, ki jih razume kot vojno dejanje zoper svojo državo, pa v ZDA napovedujejo njihovo dosledno izvajanje in dodatno zaostrovanje.
Izvzetje za dve članici EU
Ponovna uvedba ameriških sankcij proti Iranu naj bi močno udarila predvsem naftni sektor. ZDA tako upajo na preobrat v zunanjepolitičnih usmeritvah Irana. Izvoz nafte prispeva namreč kar tretjino prihodkov islamske republike. Evropska unija sicer ne sodi med pomembnejše izvozne trge iranske nafte, saj je večino prodajo v Azijo. Leta 2017 je Iran dosegel večletni vrhunec v proizvodnji in izvozu nafte in z 2,5 milijona sodčkov dnevnega izvoza v letu dni zaslužil dobrih 52 milijard ameriških dolarjev. Evropska podjetja, sploh rafinerije, pa so se že ob najavi sankcij začela pripravljati na zmanjšanje svojih aktivnosti v Iranu. Več evropskih rafinerij je počasi zmanjševalo nakupe tamkajšnje nafte. Za zdaj bosta po novem režimu ameriških sankcij iransko nafto smeli kupovati dve članici EU – Italija in Grčija. Ti sta se namreč znašli med osmerico držav, ki so jih ZDA začasno izvzele iz režima sankcij.
