Zgodba sega v leto 2010, ko je bil Gašperin vodja poslovalnice AMZS v Lescah, ki jo je policija več mesecev nadzirala. S prisluškovanji, prikritim snemanjem in tajnim policijskim sodelavcem so policisti zbirali dokaze o tem, da Gašperin in njegovih šest sodelavcev prejema podkupnine pri tehničnih pregledih ter skoznje spušča tudi vozila, ki niso bila tehnično brezhibna.
Okrajno sodišče v Škofji Loki je Gašperina leta 2014 obsodilo na tri leta in pol zapora, višje sodišče pa mu je kazen znižalo na tri leta zapora. Sodbo je Gašperin nato izpodbijal še na vrhovnem sodišču, in sicer z zahtevo za varstvo zakonitosti. Med drugim je izpodbijal zakonitost dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Vendar je vrhovno sodišče ugotovilo, da so imeli preiskovalci zadostno dokazno podlago za sklepanje o obstoju temeljnih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Prav tako ni ugotovilo drugih kršitev, ki jih je navajala obramba, poroča Delo.
So pa vrhovni sodniki ugodili zahtevi za varstvo zakonitosti soobdolženega Janeza Žemlje, ki je bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Razveljavili so odločbo višjega sodišča, ki je nato zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Od države zahteval odškodnino
Vrhovno sodišče meni, da je imel Gašperin kot kontrolor tehničnih pregledov lastnosti uradne osebe in je opravljal delo, ki je imelo naravo uradnega dejanja. To stališče bo pomembno tudi pri drugem postopku, ki proti Gašperinu poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču. Obtožen je namreč prejemanja podkupnin tudi pri tehničnih pregledih leta 2016 v ljubljanskih Mostah.
Gašperin edini izmed 18 obtoženih zaradi podkupnin krivde ni priznal in zoper njega naj bi lani steklo sojenje, a je obramba predlagala izločitev nekaterih dokazov, češ da so nezakoniti. Odločanje o tem še poteka, saj je iskanje odredb o hišni preiskavi v več različnih spisih dolgotrajno.
Gašperin je od države skušal izterjati tudi 7852 evrov odškodnine za 36 dni, ki jih je leta 2010 preživel v priporu, saj je vrhovno sodišče takrat ugotovilo, da je bil pripor nezakonit, ker zanj niso bili podani priporni razlogi. Vendar je okrajno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je bil pripor vštet v izrečeno kazen, zato mu odškodnina ne pripada. Ker se Gašperin na to ni pritožil, je odločba sodišča pravnomočna.
