»Glavno atrakcijo je predstavljal dvajsetletni mladenič iz okolice Ljubljane, ki je jahal pred vsemi, oblečen v hrvaško obleko, in stoje jezdil na neosedlanem turškem konju. Ostal je v ravnotežju, čeprav so z gradu streljali častne salve, ki niso preplašile ne konja ne jezdeca, prav tako ga tudi vegavo tlakovane ljubljanske ulice niso vrgle iz ravnovesja.« Tako nekako je Janez Vajkard Valvazor opisal začetek parade, spectacul, kot so ji rekli, s 3600 udeleženci, ki so jo kranjski plemiči julija 1660 pripravili cesarju Leopoldu I., ko je prišel v Ljubljano na dedni poklon.
Isti mladenič na konju je tudi osrednja figura grafike iz tistega časa, ki jo hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana. »Dedni poklon pomeni, da je v deželo prišel novi cesar, vse plemstvo se mu je poklonilo in priseglo zvestobo, cesar pa jim je zagotovil, da bo ščitil njihove pravice,« je pomen dogodka opisala Irena Žmuc, muzejska svetnica Mestnega muzeja Ljubljana. Dedni poklon Leopoldu I. ni bil prvi v Ljubljani. A glede na to, da ni vsak cesar prišel na dedni poklon v Kranjsko, je bila prireditev še kako pomembna.
V Mestnem muzeju Ljubljana imajo shranjena še dva predmeta, povezana z dednim poklonom, a s poznejšim, tistim, ki se je zgodil, ko je leta 1728 v mesto prišel Karel VI. V muzeju hranijo njegov kip, ki ga je izklesal Robba, in knjigo Dejanje dednega poklona v vojvodini Kranjski, ki je neke vrste almanah dogodka. V njej je natančen opis slovesnosti, pa tudi seznam vseh plemičev, ki so se prišli poklonit. »V tistih časih je bila to zelo ekskluzivna knjiga. To, da so imele plemiške družine v svojih knjižnicah to knjigo, je pomenilo, da so bile na dednem poklonu,« je dejala kustosinja. Zanimivo je, da ni ohranjena prav nobena knjiga o dednem poklonu Leopolda I. »Vemo pa, da je obstajala, saj je zelo verjetno, da je iz nje prepisoval Valvazor, ki ga v času poklona sicer ni bilo v Ljubljani. Tudi v seznamih knjig knjižnice Auerspergovih v Turjaški palači, v kateri je sedaj muzej, je bila navedena knjiga o dednem poklonu Leopoldu I.,« pravi Irena Žmuc.
Za ljudstvo fontana z vinom
Tudi dedni poklon Karlu VI. je bil seveda izjemen dogodek. Kot je opisal zgodovinar Viktor Steska v kroniki življenja Francesca Robbe, je kip cesarja stal prav na slavoloku, ki so ga postavili ob vicedomskim vratih, kjer je v mesto vstopil cesar. Vsa slovesnost je bila izjemno razkošna, ne nazadnje se je cesar po Ljubljanici vozil z ladjo, katere notranjost je bila oblečena v damast, zunanjost pa okrašena z zlatom. »Razsežnost dogodka si lahko predstavljamo le v primerjavi s tem, da bi danes v Ljubljano prišel papež. Ali morda s tistim, kar se je dogajalo, ko je mesto obiskal Bill Clinton,« je dejala Irena Žmuc. »Dogodek so pripravljali mesece.«
Seveda je bil to dogodek za plemiče. Navadni meščani so lahko le opazovali dogajanje. In pili belo in rdeče vino iz zmajeve fontane, ki so jo postavili pred mestno hišo. Poleg tega je bilo mesto lepo okrašeno, pometli so ceste. Prav tako so iz ulic nagnali berače. Samo opazka: v mestu so tedaj imeli beraške značke, neke vrste licenco za beračenje, ki jo je podelila mestna uprava. V mestnem muzeju imajo shranjen tudi primerek beraške značke. Ta je shranjena v depoju, predmeti, povezani z dednim poklonom Ludvika I. In Karla VI., bodo na ogled prihodnje leto na razstavi Knjiga, znanje, razum v Mestnem muzeju Ljubljana.
