Arhitektka Tatjana Kerčmar je že med študijem delala v arhitekturnem biroju Sadar in Vuga arhitekti, kjer je nekaj časa ostala še po diplomi na Fakulteti za arhitekturo UL. Izkušnje na področju prostorskega načrtovanja je pridobila na ministrstvu za okolje in prostor, kjer je sodelovala pri več mednarodnih projektih in strateških državnih dokumentih. Študij je nadaljevala na Fakulteti za gradbeništvo UL, kjer je magistrirala na katedri za prostorsko načrtovanje.
Zatem se je posvetila manjšemu merilu projektiranja arhitekture in notranje opreme – postala je vodja projektivne skupine id:arhitekti, ki se ukvarja predvsem s stanovanjsko arhitekturo in bivalno kulturo. Zdaj deluje kot samostojna arhitektka in v svojih projektih poudarja trajnostne pristope k reševanju arhitekturnih in prostorskih problemov. Spodbuja prenove obstoječega stavbnega fonda in uporabo lokalnih materialov predvsem zaradi ekonomskega in ekološkega vidika. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij, trenutno sodeluje na mednarodni razstavi sodobne arhitekture Yostar 2018, ki je že bila predstavljena v Hiši arhitekture v Gradcu in Mariboru, novembra pa bo na ogled še v Architektur Galerie Berlin.
Tatjana Kerčmar svari pred površnim gledanjem na arhitekturo: »V današnji kulturi je mnogo vizualnih dražljajev in preostali čuti so postali podrejeni vidu, ki sam po sebi ni dovolj za celostno dojemanje arhitekture. Arhitektura vpliva na nas skozi vseh pet čutov, to so vid, sluh, vonj, okus in tip. Uporaba materialov, ki imajo določene značilnosti, kot so struktura, toplota, vonj, plastičnost in druge čutne karakteristike, krepi bivanjsko izkušnjo uporabnika.« Razloži, da lahko začutimo strukturo kamna, toploto in vonj lesa, plastičnost gline ter številne druge značilnosti.
Te besede odražajo čutenje arhitekturnega dela kot celote in izpostavljajo kritičen odnos do samozadostnosti vida. Opozarjajo nas tudi na pasti čaščenja hipnih spektaklov sodobne družbe in nasprotno, na trajnost kvalitetnih rešitev, ki se včasih lahko skrivajo za nevsiljivo podobo. Vsaka zasnova objekta je edinstvena, prilagojena dani lokaciji, okolju in človeku. Vključevanje človeka – naročnika ali uporabnika – v proces ustvarjanja je po mnenju arhitektke nujno. Svoje gledanje na stroko je udejanjila skupaj z arhitektom Iztokom Prosenom, s katerim sta načrtovala poslovno hišo Slemenšek na Ravnah na Koroškem (2007), prenovo podstrešij v starem mestnem jedru Ljubljane (2001, 2016), salon pohištva id:doma v Ljubljani (2002), prenovo stanovanja S13A v Ljubljani (2007), hišo R na Koroškem (2012) ter hiši HZTR1 in HZTR2 v Mariboru (2014).
V letošnjem letu je samostojno vodila projekt izvedbe interierja poslovnih prostorov podjetja Borger-Gremo v novem poslovno-industrijskem objektu v Ljubljani. Dinamična dejavnost podjetja, ki se ukvarja s prevozi, selitvami in oddajo vozil, je narekovala kombinacijo dveh sistemov pisarniških prostorov – odprtih in zaprtih pisarn, ki so vsebinsko in volumensko zasnovane glede na funkcionalne potrebe naročnika. Kerčmarjeva je v velik industrijski volumen prosto postavila transportne škatle in kontejnerje – ti leseni kubusi ponazarjajo naravo dela naročnika in obenem omogočajo kakovostno delovno okolje. Leseni kubusi so zasnovani tako, da ohranjajo enovit volumen posamezne etaže in arhitekturne značilnosti objekta ter kljub temu ustvarjajo bolj intimne in zaprte prostore. Kubusi povsem definirajo velik prostor, ločijo ga na različne mikroambiente in omogočajo sistem odprtih in zaprtih pisarn.
V pritličju so leseni kubusi prek večjih steklenih površin dobro osvetljeni in so namenjeni manjšim pisarnam zaprtega tipa ter servisnim in sanitarnim prostorom. Preostale površine v pritličju zapolnjujejo recepcija, prostor za voznike in skupne, oceanske pisarne. Vse dejavnosti so funkcionalno medsebojno prepletene in smiselno ločene z načrtno, a na videz naključno postavitvijo lesenih kubusov.
V nadstropje je arhitektka postavila en sam, a večji leseni kubusni element, ki narekuje krožno komunikacijo. V njem je predvidela pomožne prostore, sanitarije ter dve posebni omari. To sta kuhinjska omara z vso vgradno opremo za pripravo hrane in avdiovizualna omara s tehnološko opremo za predstavitve in sestanke. Pohištvena elementa sta tehnološko dovršena in komunicirata z večnamenskim odprtim prostorom, namenjenim druženju in snovanju idej. V nadstropju so še pisarne, ki omogočajo mir in zasebnost ter nemoteno individualno delo posameznikov.
Zasnova notranje opreme se naslanja na značilnosti samega objekta: jeklena konstrukcijska zasnova in vse inštalacije ostanejo vidni elementi, ki tvorijo del nove zasnove, izbor materialov, kot so črni fasadni paneli, sledi tudi v notranjosti, vidni ostajajo izolirni kovinski paneli in beton. Potezo mehčanja ambienta je arhitektka izvedla z izborom kontrasta – fino brušenega macesna na lesenih kubusih. Tako je dosegla, da je poslovno-industrijski ambient postal prijeten, zračen, svetel, topel, dišeč po svežem macesnu… tak, ki sproža doživetja različnih scenarijev in ambientov.
