Smrt Ameriki! je danes odmevalo po iranskih mestih med državno organiziranimi demonstracijami, ki sicer potekajo ob vsaki obletnici zajetja ameriških talcev na veleposlaništvu ZDA v Teheranu po islamski revoluciji leta 1979, a so bile tokrat še bolj srdite. Povod je jutrišnja obnovitev vsega paketa ameriških sankcij, veljavnega pred jedrskim sporazumom, ki ga je pod taktirko Baracka Obame z Iranom dosegla šesterica zahodnih pogajalk in potrdil varnostni svet ZN, sedanji predsednik Donald Trump pa letošnjo pomlad od njega odstopil. Protestniki so sežigali ameriške zastave, lutke strička Sama in Trumpove fotografije, iransko vodstvo pa je hkrati sporočalo, da bo prav slednji največji poraženec obnovitve sankcij.
Iranska nafta začasno na voljo osmerici neimenovanih izjem
Po prvem svežnju obnovljenih sankcij v avgustu, uperjenem proti iranski avtomobilski industriji, transakcijam v rialih in trgovini z dragocenimi kovinami in nekaterimi drugimi izdelki, med njimi perzijskimi preprogami, je tokratni sveženj usmerjen proti energetskemu, pomorskemu in bančnemu sektorju z neznanimi posledicami, ki bodo iz tega sledile ne samo v Iranu, ampak v regiji in tudi širše. Washington predvideva, da se bo v nekaj mesecih ustavil ves izvoz iranske nafte, do tedaj pa po navedbah državnega sekretarja Mika Pompea dovoljujejo nekaj izjem. Ameriške sankcije postavljajo vsa podjetja sveta pred izbiro poslovanja z ZDA ali Iranom, a bodo v naslednjih šestih mesecih osmim državam spregledale uvoz iranske nafte. Za katere države gre, niti Pompeo niti ameriški finančni minister Steven Mnuchin nista povedala, poznavalci pa menijo, da so med njimi Tajvan, Južna Koreja, Japonska, Indija in Turčija, čeprav sta med glavnimi uvoznicami iranske nafte tudi Kitajska in Italija. Neimenovana osmerica, med katero po Pompeovih navedbah ni Evropske unije, bo v prehodnem obdobju deležna ameriških odpustkov, če bo opazno zmanjšala svojo odvisnost od iranske surove nafte, pri čemer je že dlje časa znano, da bo izpad po dogovoru z Washingtonom nadomeščala s povečanimi dobavami Savdska Arabija. To je tudi vzrok, da se cene nafte na svetovnem tržišču pred uvedbo jutrišnjih sankcij niso zvišale, ampak so se v petek celo za malenkost znižale. A to neznank, ko gre za posledice obnovljenih ameriških sankcij, ne zmanjšuje.
Rivalstvo za prevlado v regiji
Krut umor oporečniškega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija še močno odmeva po svetu in savdsko izmikanje odgovornosti zanj še ni dobilo pravega epiloga. Ali bo pometena pod preprogo, pa bo v marsičem odvisno od Trumpovega pritiska na Iran, ki pravzaprav ni povezan s teheranskim jedrskim programom, saj je agencija za jedrsko energijo (IAEA) v več poročilih ugotavljala, da Iranci uvodoma omenjeni sporazum spoštujejo. Ob štiri desetletja starih ameriških zamerah po strmoglavljenju njihovega šaha Pahlavija je namreč v igri prav rivalstvo med Riadom in Teheranom za prevlado v regiji, izrazito v nadomestni vojni v Jemnu in dovolj zaznavno tudi v sirski državljanski vojni in sporih med libanonskimi frakcijami.
EU rešuje jedrski sporazum
Iranski oblastniki sporočajo, da zaradi obnovljenih sankcij niso zaskrbljeni, vrhovni verski voditelj Ali Hamenej pa je na srečanju z več tisoč študenti dejal, da »svet nasprotuje vsaki Trumpovi odločitvi« ter dodal, da je ameriški cilj obnoviti dominacijo nad Iranom izpred leta 1979, pri čemer doživlja poraz že štiri desetletja. Iranski zunanji minister Džavad Zarif se je medtem po telefonu pogovarjal z nekaterimi evropskimi kolegi, vključno s Federico Mogherini, visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, in iskal potrditev zagotovil o njihovem nasprotovanju obnovi ameriških sankcij. To so že obsodile evropske podpisnice jedrskega sporazuma z Iranom Francija, Nemčija, Velika Britanija in Evropska unija v skupni izjavi z obljubo, da bodo zaščitile evropska podjetja, ki zakonito poslujejo s Teheranom. Po septembrskem dogovoru ob robu zasedanja generalne skupščine ZN v New Yorku v ta namen EU ustanavlja posebno družbo, tako imenovani Special Purpose Vehicle, ki pa po trenutnih informacijah ne bo operativna pred novim letom, pri čemer je problem tudi njen sedež, saj se ga menda otepajo vse članice EU. Evropska zagotovila podjetjem, ki bi se zaradi poslovanja z Iranom znašla na udaru ZDA, vsaj za zdaj niso bila prepričljiva, saj so se iz njega že opazno umikala.
