Gostje so že prihajali, ko se je Uroš Colja vrnil s prve dostave hrane, ki so ji kasneje ta večer sledile še druge. Začenjala se je večerja Kucha chasti, projekt, s katerim želi skupaj s sodelavci vzpostaviti sistem, s katerim bi lahko vsak dan nahranili dvesto ljudi z zdravo lokalno pridelano hrano. Toda od tega cilja so še precej oddaljeni, kajti nimajo še sredstev in logističnih zmožnosti za to. Do večjega cilja skušajo priti z manjšimi koraki.
V okviru bistroja Kucha vsak mesec priredijo večerjo, od katere del sredstev, ki ga zaslužijo od prodaje vegetarijanskih menijev, porabijo za kuhanje obrokov za socialno ogrožene ljudi. Vsakemu prodanemu obroku dodajo še enega, ki ga odnesejo socialno ogroženim. Minuli petek, ko je Uroš Colja dostavljal hrano, so obroke dobili Stigma, Krog 9, Materinski dom Ljubljana, Vincencijeva zveza dobrote, medtem ko s Slovensko filantropijo sodelujejo že dlje časa.
Porodilo se je vprašanje, koliko obrokov bodo razdelili. »Na prejšnjem takšnem večeru je bilo 140 ljudi, torej smo razdelili tudi toliko obrokov. S kuharjem sva se odločila, da ne glede na udeležbo na tej večerji prav tako razdelimo vsaj 140 obrokov. Če bo prišlo več ljudi, pa jih bomo tudi razdelili več,« je dejal Uroš Colja. Projekta se je lotil v okviru humanitarnega društva Hrana za življenje, ki se ukvarja tudi z drugimi aktivnostmi, sicer pa je del mednarodne organizacije Food for Life. »Našo idejo želimo toliko razviti, da bi lahko skupaj s cateringom ustvarjali dobiček, ki bi financiral projekt Kucha chasti. Ne vemo, ali nam bo uspelo, a si to želimo. Zdaj nimamo nobenega financiranja, nobene subvencije in država ne kaže še nobenega interesa za to. Financiramo se le iz lastne dejavnosti in viška hrane, ki ga dobimo kot donacije,« je razložil in dejal, da s surovinami za pripravo hrane ni toliko težav kot z logistiko in zaposlovanjem.
Uporabljajo hrano, ki bi končala na smetišču
Enkrat na mesec namreč ni tako težko prostovoljno delati kot vsak dan, predvsem pa je treba tistega, ki dela, pošteno plačati. Eno od vodil projekta je tudi, da skušajo uporabiti hrano, ki bi sicer končala na smetišču. »Če želiš vsak dan skuhati 200 obrokov, potrebuješ drugačen sistem kuhanja in razvažanja. Verjamem, da je hrana, ki jo dostavljamo zdaj, primerna, ampak še vedno je treba ugoditi vsem zahtevam, ki zadevajo dostavo. Želimo uporabiti presežke hrane, da damo lahko ljudem zdrave obroke, med drugim pa želimo vzpostaviti sistem, v katerem bi lahko prevzemali viške hrane in jih delili socialno ogroženim skupinam. Zato je potreben aparat,« je dejal Colja, ki namerava dejavnost iz Ljubljane čim prej širiti v Maribor. Meni, da tam socialno ogroženi ne dobijo toliko pomoči kot v Ljubljani, ker je tam manj nevladnih organizacij.
To ni prvi podoben projekt društva Hrana za življenje. Že vrsto le namreč v sodelovanju z eno od ljubljanskih restavraciji vsak dan razdeljujejo tople večerje. Gre za manjši projekt, kajti na dan razdelijo 15 do 30 obrokov, ki v restavraciji ne gredo v promet. S Kucha chasti pa želijo napraviti korak naprej in na ta način povezati zdravo prehranjevanje s humanitarnostjo. Poleg tega so se v minulih letih v društvu ukvarjali še z nekaterimi stvarmi. Na Haitiju so po potresu na primer postavili šolo s kuhinjo, dejavni pa so bili tudi po potresu v Nepalu ter ob poplavah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
