Izumitelja urinskih opek

Niz bio izdelkov je v teh dneh dobil še enega, precej nevsakdanjega, ki utegne spremeniti tudi gradbeno industrijo. Mladi južnoafriški raziskovalci so namreč naredili prvo biološko proizvedeno opeko iz urina. Na sled so prišli posebnemu postopku, ki je zelo podoben tistemu, s katerim nastanejo lupine školjk. Del človeškega urina so pomešali s peskom in bakterijami in zmes zlili v zidake. Šele takrat se začne čarovnija narave. Bakterije v zmesi začnejo proizvajati poseben encim, ki v zapleteni kemični reakciji razgradi urin, in začne se proizvajati kalcijev karbonat. Prav ta pa slednjič pesek strdi in tekočo zmes pretvori v trdo opeko. In to pri navadni sobni temperaturi, ne pa na 1400 stopinjah, kot se sicer žgejo osnovni gradbeni elementi. Prve opeke študentov Vukheta Mukharija in Suzanne Lambert so bile že primerne za gradbeni material, ampak le za kakšen manjši objekt. Njihova trdnost je namreč znašala le 40 odstotkov trdnosti apnenca. Nato sta Mukhari in Lambertova še malce eksperimentirala. Zmesi sta dodajala več peska in bakterij, prav tako sta podaljšala postopek strjevanja. Slednjič je iz laboratorija prišla še trdnejša opeka, ki je povsem enakovredna gradbenemu zidaku iz apnenca. »Zdaj je možno narediti popolnoma trajnostno naravnan gradbeni material,« je bil z odkritjem zadovoljen Mukhari. Postopek izdelave novih bio opek ima sicer tudi nekaj slabih plati. Proces strjevanja opeke je namreč zaradi izločanja amonijaka precej smrdljiv, toda sama opeka po dveh dneh popolnoma izgubi vonj po urinu. Nekoliko težavno za proizvodnjo je tudi to, da za eno opeka potrebujejo med 25 in 30 litri urina, kar pomeni, da morajo zbrati »lulanje« okoli sto ljudi. Hkrati pa je projekt tržno zanimiv tudi zato, ker v postopku pridobivanja opeke nastane še »stranski proizvod« – skoraj en kilogram biološkega gnojila.