Načrtovana ni še obsežnejša postavitev cestne razsvetljave, temveč bo ta dobila dopolnilo z nebesnega svoda. Kitajske oblasti bodo namreč v zemeljsko orbito izstrelile satelit, katerega posebna odbojna površina naj bi na Zemljo reflektirala sončno svetlobo. Umetna luna bo naš planet obkrožala na razdalji 500 kilometrov, kar je precej bližje od originalne lune, ki okoli Zemlje kroži na razdalji 380.000 kilometrov. In zakaj kitajskim oblastem zgolj ena luna na nebu ne zadostuje? Preprosto zato, ker želijo prihraniti stroške pri osvetljavi ulic. Po ocenah strokovnjakov bi lahko chengdujske oblasti 174 milijonov dolarjev na leto namesto za elektriko namenile za kaj drugega. Če se bo prvi projekt izkazal za uspešnega, naj bi se novi luni pridružili še dve novi. Tudi ti naj bi bili vidni zgolj ponoči, ko bodo lune po ocenah kitajskih oblasti skupaj razsvetlile tudi do 10.000 kvadratnih kilometrov površine (polovico Slovenije), svetilnost vsakega od satelitov pa naj bi imela petinsko vrednost cestnih svetilk. Toda mnogi strokovnjaki dvomijo, da je načrt sploh izvedljiv. Opozarjajo namreč na dejstvo, da so lahko sateliti v geostacionarni orbiti, kjer okoli Zemlje krožijo nad točno določenim krajem, zgolj na razdalji 35.000 kilometrov. Za to, da bi s te razdalje razsvetlili Zemljino površino tako močno, kot napovedujejo kitajski strokovnjaki, pa bi morali imeti gromozansko veliko odbojno površino, kar je praktično nemogoče. Povrhu vsega so strokovnjaki za Discover Magazine opozorili še na to, da bi dodatna umetna osvetlitev iz vesolja pomenila tudi svetlobno onesnaženje, ki bi lahko negativno vplivalo na ljudi. Po njihovem mnenju je za dodatno osvetlitev mesta bolje uporabiti cestno razsvetljavo z varčnejšimi LED-svetilkami.