Bolje rečeno, to so fotografije, ki so najbolje ovekovečile velike dogodke, duh časa in velikih obdobij na naši obli. V glavni vlogi so velika kriza, druga svetovna vojna, vojna v Vietnamu, popularna kultura… Na prvem mestu je nesporno najbolj znana fotografija iz Vietnama, preostalih devet, sicer podobno zimzelenih, smo razvrstili po našem okusu. V veliki večini gre za reporterske fotografije, izognili smo se fotografijam, ki jih v zadnjih letih snema ljudstvo s svojimi telefončki, pa tudi najdražjim fotografijam na svetu: v tej konkurenci je v vodstvu fotografija Vivienne Marcheline in Knoxa Leona, otrok nekoč neprekosljivega tandema Angeline Jolie in Brada Pitta, za simpatičnih 15 milijonov dolarjev. Namerno smo se izognili tudi pretirano krvavim fotografijam vojne in različnih masakrov.
Vojno nasilje, Nick Ut, 1972
Fotografija iz časov vietnamske vojne ima več naslovov, največkrat Terror of War, velikokrat pa tudi Napalm Girl oziroma Gola deklica beži pred napalmom. Fotografijo je posnel 21-letni vietnamski fotograf Nick Ut. Otroci in ameriški vojaki bežijo pred napadom z napalmom, ki so ga izvedle južnovietnamske sile, pomotoma na lastno naselje. Takrat devetletna deklica Phan Thị Kim Phúc je s sebe strgala gorečo obleko in skupaj z drugimi otroki in ameriškimi vojaki bežala iz gorečega Trảng Bànga. Zanimivo, Nick Ut je ranjenko najprej odpeljal v bolnišnico, potem pa je fotografijo prek agencije AP poslal v svet. In kako je Ut sploh postal fotograf pri 16 letih? Delo je nasledil od svojega brata Huynh Thanh Mya, ki je delal za ameriško agencijo, preden je pri 27 letih umrl na terenu. Dve zanimivosti. Prva: ameriški predsednik Richard Nixon je dvomil o pristnosti fotografije, a fotograf je imel dovolj dokazov o nasprotnem. Druga: Nick Ut že dolga leta živi v ZDA, v modernih časih pa je njegova najbolj znana fotografija tista, ki prikazuje aretirano in objokano Paris Hilton v policijskem avtu.
Dolina sence smrti, Roger Fenton, 1855
Angleški fotograf Roger Fenton velja za prvega vojnega fotografa. Dve sliki iz krimske vojne (1853–1856) kažeta pokrajino, na eni je cesta polna bombnih krogel, na drugi je brez krogel. Fentona, ki je sicer veljal za pomembnega civilnega fotografa, so v vojno poslali bogati prijatelji in zastopniki kronanih glav, imel pa je tudi posebnega pokrovitelja. Jasno, v vojni je sodeloval tudi britanski imperij, ki je za časopise potreboval dobre zgodbe in prvič tudi – fotografije. Motivom mrtvih in ranjenih se je Fenton izogibal.
Migrantska mati, Dorothea Lange, 1936
Dorothea Lange (1895–1965) je v tridesetih letih posnela serijo socialnih fotografij. Najeli so jo pri ameriški državni upravi za preselitev in upravi za kmetijsko varnost, kjer so poskušali s fotografijami, ki so jih pošiljali časopisom, opozoriti na revščino v državi. V času svetovne gospodarske krize je Langejeva slikala 32-letno obubožano Florence Owens Thompson, ki poskuša preživeti s šestimi otroki, mož je umrl zaradi tuberkuloze. Živeli so od ptic, ki so jih lovili otroci, in od zmrznjenih pridelkov, najdenih na poljih.
Neznani protestnik, Jeff Widener, 1989
V ponedeljek, 5. junija, dan po pokolu na trgu Tiananmen, je moški v Pekingu ustavil kolono 14 tankov, ki so vozili po Aveniji večnega miru. Fotografijo je v svet prvi poslal Jeff Widener, čeprav še vedno ni jasno, kdo je mali koščeni možakar, zaradi katerega so se tanki ustavili. Pogovarjal se je s tankistom in izginil v množici. Morda so ga aretirali in usmrtili ali pa, tudi to je teorija, na Kitajskem normalno živi svoje življenje. Komunistične oblasti so blamažo, ki so jo poslikali fotografi, predstavile kot izraz humanega odnosa države do človeka, ki ga tanki niso povozili.
Veličastnih enajst, Robert Capa, 1944
Madžarski fotograf s pravim imenom Endree Friedmann (1913–1954) se je ukvarjal predvsem z vojno fotografijo. Leta 1944 je bil skupaj s prvimi vojaki, ki so se v okviru invazije na Francijo izkrcali v Normandiji. Med nenehnim obstreljevanjem nemških sil je Capa posnel 106 fotografij izkrcanja, a se jih je ohranilo zgolj enajst. Presenetljivo, večino so uničili v temnici v Londonu. Capa je ob drugi svetovni vojni slikal tudi špansko državljansko vojno in vojne v Aziji. Umrl je ob eksploziji mine v prvi vietnamski vojni.
Abbey Road, Iain Macmillan, 1969
Za ploščo Abbey Road so se Beatlesi odločili slikati kar na tej londonski cesti. Nalogo so zaupali škotskemu fotografu Iainu Macmillanu (1938–2006), ki je 6. avgusta v desetih minutah s kamero Hasselblad posnel šest med seboj zelo podobnih fotografij. Eno so, kot rečeno, uporabili za naslovnico albuma. Na njej je najmanj prometa, Paul McCartney pa je bos, kar je bil za mnoge oboževalce znak, da je med snemanjem plošče umrl. Pa ni, je pa res, da so kmalu zatem Beatlesi razpadli. Ena od fotografij je leta 2012 na dražbi v Londonu dosegla ceno 16.000 funtov.
Kosilo na vrhu nebotičnika, 1932
Slika Lunch Atop A Skyscraper je bila posneta v okviru promocije gradnje newyorških nebotičnikov in kaže enajst delavcev, ki malicajo in kadijo ob gradnji nebotičnika. Ni povsem jasno, kdo je posnel fotografijo. V 69. nadstropju (250 metrov nad mestom) takratne stavbe RCA so bili trije fotografi: Charles C. Ebbets, Thomas Kelley in William Leftwich. Pravijo, da ni gradbenega delavca, ki se ne bi poistovetil s pogumom in brezskrbnostjo mojstrov, ki sedijo na jeklenem tramu. Kosilo na nebotičniku velja za simbol ameriške ambicioznosti v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Dali Atomicus, Phillipe Halsman, 1948
Latvijski fotograf Filips Halsmans (1906–1979) je bil eden tistih judovskih umetnikov, ki so antisemitizem dodobra izkusili tudi na lastni koži, in tudi zaradi tega se je med drugo svetovno vojno preselil v ZDA. Halsman je ljubil portret in ena njegovih najbolj znanih je slika Alberta Einsteina. V štiridesetih letih je spoznal surrealističnega umetnika Salvadorja Dalija, s katerim je posnel nekaj prelomnih fotografij, najbolj znana je Dali Atomicus, na kateri letijo po zraku Dali, tri mačke in vedro s širokim curkom vode.
Place de l'Europe Gare Saint Lazare, Henri Cartier Bresson, 1932
Francoskega fotografa (1908–2004) imenujejo oče časopisne fotografije, po drugi strani pa je Cartier Bresson tudi oče tako imenovanega »odločilnega trenutka«. Po njegovem mnenju obstaja samo delček sekunde, ki ga mora fotograf začutiti in takrat pritisniti. Če ga fotograf ne začuti, je ta trenutek za vedno izgubljen. Place de l'Europe Gare Saint Lazare je njegova najbolj znana fotografija, upodablja Parižana, ki poskuša preskočiti lužo. Cartier Bresson je bil med ustanovitelji fotografske agencije Magnum Photos.
Padec južnega stolpa WTC, James Nachtwey, 2001
Fotograf iz New Yorka (1948) velja za enega najboljših časopisnih in vojnih fotografov. Slikal je na Severnem Irskem, v Južni Afriki, v Južni Ameriki, na Bližjem vzhodu in v vzhodni Evropi. Hvalijo njegove izredno čiste fotografije, najbolj tiste, ki so bile posnete ob napadu na newyorška dvojčka 11. septembra 2001. »Slike so moje pričanje. Dogodki, ki sem jih posnel, ne smejo biti pozabljeni in se ne smejo ponoviti,« je povedal ob objavi svojih fotografij 9/11/01, ena od njih nosi naslov Collapse of South Tower of World Trade Center.
