Razvili so jo v Prešernovem času na Gorenjskem, kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del jedilnika ob slovesnih in pomembnih dogodkih, znano pa je tudi, da je v Trzinu delovalo veliko mesarjev, ki so zalagali trg s kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Eno najstarejših pisnih omemb kranjske klobase najdemo v kuharski knjigi Süddeutche Küche Katharine Prato iz leta 1896, ki govori le o načinu kuhanja, najstarejše navodilo za njeno izdelavo pa je bilo objavljeno leta 1912 v šesti izdaji Slovenske kuharice Felicite Kalinšek.
Danes si jo številni tuji turisti pri nas, zlasti v Ljubljani, privoščijo vse pogosteje. Od leta 2008 je namreč kranjska klobasa zaščitena kot tradicionalno slovensko živilo, dovoljeno jo je izdelovati le po natančno določenem receptu, ki predpisuje najboljše kose svinjskega mesa in slanine znanega porekla, sol, poper in česen ter nobenih drugih dodatkov. Zašpiljena mora biti z leseno špilo in ravno prav dimljena, zato jo s tem imenom lahko poimenujejo izključno proizvajalci s certifikatom, ki jih je natanko 14.
Kranjsko klobaso pa je treba tudi pravilno skuhati, kar storimo tako, da jo damo v mrzlo vodo in segrejemo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo, klobaso pa pustimo v vodi še deset minut. Potem jo lahko postrežemo na tradicionalni način, s svežo žemljo, gorčico in hrenom. Imenitnejša jed je kuhana klobasa, oblita s hrenovo omako in postrežena z jajčnim narastkom s špinačnimi listi. Kmečka priloga kranjski klobasi je mešanica kislega zelja, repe in fižola s praženo čebulo. Prav odlična je tudi slana potica z nadevom, ki ga pripravimo tako, da obilico čebule popražimo skupaj z res tankimi kolobarji kranjske klobase. Narezano kranjsko lahko tudi popražimo skupaj s čebulo, česnom, papriko, bučkami, jajčevci in paradižnikom, začinimo s peteršiljem in baziliko ter s tem prelijemo testenine. Zanimiva jed nastane, če kranjsko klobaso zrežemo na drobne kocke in zamešamo v nesladkano maso za palačinke. Spečemo jih in ponudimo za malico. Na podoben način spečemo tudi omleto ali fritajo. Zanimiva je tudi jed v obliki manjših prigrizkov, ki jo lahko pripravite po tokratnem receptu.
Gratinirani kupčki ješprenja na kranjski klobasi
250 g ješprenja, 1 par kranjske klobase, 150 g krompirja, 1 manjšo čebulo, 30 g belega dela pora, 2 korenčka, 1 peteršiljevo korenino, 20 g zelene, 30 g kolerabe, 30 g tršega sira, morsko sol, 2 stroka česna, šopek peteršilja, 2 lovorova lista.
Ješprenj operemo in čez noč namočimo v hladni vodi. Naslednji dan ga pristavimo v vodi, v kateri se je namakal. Česen olupimo in stremo ter in stresemo k ješprenju. Dodamo še lovorova lista, posolimo, zavremo in počasi kuhamo pol ure. Vso zelenjavo očistimo. Čebulo in por drobno sesekljamo, preostalo zelenjavo pa narežemo na drobne kocke. Ješprenju dodamo sesekljana čebulo in por in dobre tri četrtine na kockice zrezane zelenjave. Kuhamo 15 minut. V ješprenj potopimo klobaso, vse skupaj pa počasi kuhamo še 15 minut. Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo. Kranjsko klobaso vzamemo iz ričeta in poševno narežemo na kolesca. Sir drobno naribamo. Pečico segrejemo na 240 stopinj Celzija. Iz ričeta odstranimo lovorov list. Primešamo mu preostalo nakockano zelenjavo in sesekljan peteršilj. Kolesca klobase zložimo v plitev pekač. Na vsako rezino položimo žlico ješprenja, ki ga posujemo z naribanim sirom. Pekač porinemo v segreto pečico, da se sir stopi. Pripravljeno jed ponudimo s kruhom in vinom.
