Pasivna hiša je energijsko izredno učinkovita, za ogrevanje porabi na leto največ 15 kWh/(m2a), preračunano v kurivo to pomeni 1,5 litra kurilnega olja ali 1,5 kubičnega metra zemeljskega plina na kvadratni meter ogrevane površine. Za večino ljudi je to nepredstavljivo nizek strošek. Večinoma pri nas stavbe porabijo od 5- do 10-krat več. Poraba je odvisna od starosti in s tem povezanih zahtev po toplotni zaščiti stavb v obdobju gradnje.
Ni zgolj trend ekoloških zanesenjakov
Energijska učinkovitost stavb ni trenutni trend ekoloških zanesenjakov, predpisuje jo tako evropska kot slovenska zakonodaja. V bližnji prihodnosti – javne stavbe od januarja 2019, vse druge pa dve leti pozneje – bodo morale vse stavbe zagotavljati standard skoraj ničenergijske stavbe (sNES). Formalno pojma pasivna in skoraj ničenergijska stavba ne pomenita isto, vendar gre za zelo majhne razlike. V vsakem primeru gre za nizko rabo energije za ogrevanje (pri pasivni hiši največ 15 kWh/m2a), pri skoraj ničenergijski pa nekoliko več (odvisno tudi od oblikovnega dejavnika stavbe), vsekakor pa morata biti grajeni na podoben način – imeti morata kakovosten toplotnoizolacijski ovoj brez toplotnih mostov, z ustrezno zrakotesnostjo, stavba mora imeti sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.
V Sloveniji se pasivne hiše gradi dobro desetletje, od 2008 lahko zanje lastniki na Eko skladu pridobijo nepovratne finančne spodbude. V tem obdobju je Eko sklad podprl okrog 800 novogradenj s standardom pasivne hiše. Delež pasivnih hiš med novogradnjami je pri nas vsako leto večji. Standard pasivne hiše ni primeren samo za novogradnje, ampak tudi za sanacije. Z ustrezno prenovo stavbe se lahko poraba energije za ogrevanje zmanjša tudi do 10-krat.
Informacije iz prve roke
Z velikim številom energijsko učinkovitih hiš, s katerimi se ponašamo v Sloveniji, so se nabrale tudi bogate izkušnje, pridobljene tako v načrtovanju in gradnji kot tudi z bivanjem. Dnevi pasivne hiše so priložnost pridobivanja informacij o bogatih izkušnjah načrtovalcev in projektantov ter izvajalcev in predvsem investitorjev. Ti lahko olajšajo odločitev bodočih investitorjev – pomagajo z nasveti, kako priti do odločitve za gradnjo pasivne hiše, kako poiskati arhitekte, projektante, izvajalce, ne nazadnje tudi, kako pridobiti nepovratne finančne spodbude Eko sklada in ugodne kredite za okoljsko naložbo, kar pasivna hiša gotovo je. Pomembne so informacije iz prve roke o stroških ogrevanja v pasivnih hiši – na letni ravni je raba električne energije okrog 500 do 600 evrov in vključuje energijo za ogrevanje, prezračevanje, razsvetljavo in vse gospodinjske naprave (odvisna je seveda tudi od velikosti hiše). Udeležence predavanj običajno tudi zanima, kako deluje sistem prezračevanja v pasivni hiši – ob obisku že zgrajenih pasivnih hiš lahko kakovost zraka občutijo sami.
Dnevi pasivne hiše so namenjeni vsem, ki razmišljajo o gradnji ali prenovi hiše. Hišo se gradi za prihodnost, za vsaj nekaj desetletij, in ni razloga, da ne bi gradili v skladu s trenutnim znanjem stroke. Standard pasivna hiša sicer ne prinaša drastičnih preobratov – prej bi lahko rekli, da je pri načrtovanju in gradnji treba dosledno upoštevati znanja, ki so prisotna že dolgo. Gre za preprečevanje toplotnih izgub prek toplotnih mostov in skozi netesna mesta oziroma špranje v zunanjem, toplotno dobro izoliranem ovoju stavbe. In danes obstajajo znanje in tudi gradiva in komponente, ki omogočajo izvedbo kakovostnega toplotnega ovoja stavbe.
Predavanja in ogledi
V Sloveniji Dnevi pasivne hiše potekajo v sodelovanju Fakultete za arhitekturo, Konzorcija pasivna hiša in Eko sklada, ki že več kot desetletje skrbijo za promocijo in izobraževanje o energijsko učinkovitih stavbah. Dnevi pasivnih hiš se bodo začeli v petek, 9. novembra, v poslovni stavbi Rotonda v Ljubljani (ob obvoznici, Dunajska cesta 167, parkiranje v garažni hiši Rotonda ali v parkirni hiši Smelt) s predavanji o pasivnih hiši, njeni sestavi in delovanju, načinu gradnje in potrebnih komponentah. Pri nastanku pasivne hiše sta zelo pomembna strokovno ustrezno načrtovanje arhitekturnega in strojniškega dela in dosledna izvedba. Predstavljena bo tudi masivna pasivna hiša iz opeke. Informacije, ki jih udeleženci predavanj pridobijo, koristijo tudi pri pogovorih s strokovnjaki, ki jih investitor vključi v gradnjo svoje hiše, tako arhitekta kot tudi projektanta strojnih instalacij, ki načrtuje sistem ogrevanja in prezračevanja. Izbira kompetentne strokovne ekipe je namreč zelo pomembna. Eko sklad bo predstavil možnost pridobitve nepovratne finančne spodbude za gradnjo pasivne hiše, dve banki, sicer članici Konzorcija pasivna hiša, pa še možnost ugodnega kreditiranja. Prijave na predavanja v Rotondi na martina.zbasnik@fa.uni-lj.si.
V času Dnevov pasivne hiše bo po vsej Sloveniji odprtih okrog 20 pasivnih hiš. Nekatere so že zgrajene, druge še v gradnji. Pasivne hiše, ki si jih bo mogoče ogledati, so grajene z različnimi gradivi in tehnologijami gradnje. Dokazujejo, da standard pasivne hiše omogoča številne arhitekturne in izvedbene oblike, ki so primerne za vsa okolja. Obiskovalci se lahko pozanimajo, kaj je doprineslo k odločitvi investitorja za gradnjo pasivne hiše, kako poteka gradnja, na kakšne težave je naletel… in tudi, kako se v pasivni hiši živi. Ob investitorju bodo izvajalci, ki bodo na voljo za strokovne informacije. Seznam hiš s kratko predstavitvijo, terminom možnih ogledov in kontaktom za prijavo je mogoče dobiti na spletni strani Konzorcija pasivna hiša www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, klik na Dnevi pasivne hiše.
Spremljevalni dogodki
V okviru dogodka Dnevi pasivne hiše člani Konzorcija pasivna hiša organizirajo strokovne dogodke, ki so prav tako namenjeni javnosti. V soboto, 10. novembra med 8.00 in 11.00, bo v prostorih podjetja Agregat, d. o. o., (Šentviška ulica 17, 1210 Ljubljana Šentvid, predhodna najava na: 051 636 673 oziroma prek elektronske pošte peter@agregat.si.) potekal »Posvet o vgradnji prezračevalnih sistemov za novogradnje in obnove v pasivnem standardu«. Program Dnevov pasivne hiše 2018 je še v dopolnjevanju, sveže informacije o predavanjih v Rotondi, odprtih pasivnih hišah in spremljevalnih dogodkih so na voljo na spletni strani www.fa.uni-lj.si/konzorcijph, klik na Dnevi pasivne hiše.
Dnevi pasivne hiše so priložnost za pridobitev novih znanj ali potrditev obstoječih – povabilo velja vsem: laikom, ki jih tematika zanima ali morda celo že razmišljajo o gradnji svoje hiše, pa tudi strokovnjakom, ki sodelujejo v procesu gradnje hiš in bi radi izpopolnili svoje strokovno znanje. Udeležba na vseh dogodkih v okviru Dnevov pasivne hiše je brezplačna.
