Slike Marcela Hüppauffa (1972) delujejo kot nekakšne temačne groteske ali fantastične nočne more z deformiranimi oblikami in močnimi barvnimi kontrasti, ki spominjajo na ekspresionistično severnjaško tradicijo od Muncha dalje. Samo v najboljših dveh delih na razstavi se podobe postopoma izrisujejo in izginjajo skozi gledanje, kar prinaša svojevrsten užitek. Po svojem izrazu avtor nekoliko spominja na naša Mitjo Ficka in Marka Jakšeta.
Hüppauff je bil ob Andréju Butzerju eden izmed pomembnih akterjev skupine Akademija Isotrop (1996–2000), v kateri so se zbirali umetniki in kulturniki, ki so jih vrgli z akademij ali jim ni uspelo znotraj institucij. V slogu naše Metelkove so dnevno ustvarjali koncerte, razstave, gledališke igre ter druge hepeninge na ulicah, cestah in v zapuščenih hišah, vse dokler se niso člani iz Hamburga preselili v Berlin in začeli svojih solo karier. Hüppauff je nadaljeval razstavljanje po Evropi in Ameriki ter si postopoma ustvaril ime. Njegova dela so v galerijah v New Yorku, Los Angelesu, Berlinu, Hamburgu in Münchnu. Avtor se je tudi v živo predstavil v Ljubljani in tako začel soustvarjati nadaljevanje zgodbe o galeriji Contra.
Koper, Zagreb, Ljubljana
Ta je namreč svoja vrata odprla že leta 1998 v Kopru, kjer je Mladen Bosanac začel razstavljati in promovirati uveljavljene tuje in slovenske avtorje, denimo Matjaža Počivavška, Dušana Kirbiša in druge. Povezal se je z italijanskimi galerijami in od tam spoznaval nemške, s tem pa si je ustvaril širša poznanstva in z leti začel zastopati pomembne slikarje, kot so David Reed, Jonathan Lasker, Leslie Wayne, Philip Schwab in John Newsom.
Galerija v Kopru je postala premajhna, plačilna (ne)disciplina pa prevelika, zato se je preselil v Zagreb, kjer je leta 2014 v centru odprl galerijo na več kot dvesto kvadratnih metrih. Tam se je soočil s prevladujočo lokalno umetnostjo in začel orati ledino s preizkušeno formulo: uveljavljeni tuji avtorji in domači umetniki. Galerija Contra se tako po nekaj letih vrača v Slovenijo.
Investicija v talente
Način delovanja je naslednji: galerist obišče umetnika v studiu, se dogovori za sodelovanje, odkupi nekaj del, potem pa ga lahko zastopa skozi komisijsko prodajo in mu ponudi vstop na balkanski trg. Poleg preverjenih slikarjev, ki dosegajo cene okrog sto tisočakov (Newsom, Reed), išče tudi perspektivne talente, kot je Hüppauff, v katere investira v pričakovanju njihove rasti. Zastopajo tudi uveljavljene slovenske avtorje, kot so člani skupine Irwin, Sašo Vrabič, Polona Cibic, Nika Zupančič in drugi.
Hüppauff je tako v Contri na voljo po nekoliko višji ceni kot uveljavljeni slovenski avtorji (od 800 do 9000 evrov). Ob tem se zna promovirati in ustvarjati zgodbe o sebi. Tako je pred kratkim priletel iz Hamburga v Ljubljano, obiskal Benetke in Padovo, kjer je občudoval Giotta ter opazil nekaj, kar ga je napeljalo k temu, da je tik pred odprtjem v Ljubljani interveniral v veliko platno in poenotil modrine ter ublažil žive barve.
