V mesecu oktobru so se ameriški trgi v povprečju odzvali nekoliko bolje kakor svetovno ali nemško povprečje borznih trgov. V prvih desetih mesecih letošnjega leta pa so ameriški trgi krepko dominirali preostale trge. Medtem ko letos svetovni Dow Jones Global Index in DAX beležita izgube v višini 1,86 in kar 12,62 odstotka, so ameriški trije najpomembnejši indeksi S&P500, Dow Jones in Nasdaq preračunano v evre pridobili 6,29, 6,60 in 9,89 odstotka.
Dejstvo, da so se lastniški vrednostni papirji v ZDA veliko bolje odrezali kakor ostali po svetu leži v pritoku denarja podjetij ZDA iz davčnih oaz, povišanju korporativnega dobička iz naslova davčne reforme in učinkov trgovinskih vojn predsednika Trumpa, ki predvsem negativno vplivajo na tržne cenitve določenih podjetij nemških in kitajskih industrij. Poleg vsega pa na ameriške kapitalske trge pozitivno vpliva zdravo gospodarstvo (zelo nizka nezaposlenost v ZDA z relativno nizko rastjo plač) in jačanje moči dolarja v tem letu. Ameriški dolar je proti evru v letošnjem letu pridobil 5,5 odstotka in z zelo verjetnim novim dvigom temeljene obrestne mere s strani Ameriške centralne banke (FED) še v letošnjem letu in na podlagi italijanskih fiskalnih težav lahko pričakujemo nadaljevanje procesa jačanja moči dolarja do konca leta napram evru.
V prvih devetih mesecih leta 2018 je zelo pomemben makroekonomski kazalnik analitske hiše Markit, ki je zelo dober napovednik razvoja nivojev gospodarske aktivnosti - Composite PMI index - za ZDA padel za 0,3 točke, medtem ko se je za druga razvita gospodarstva skupno znižal približno za 2,3 točke. V mesecu oktobru pa je ta za ZDA zrasel za 0,9 točke, za preostala razvita gospodarstva pa padel za 0,7 točke.
Razlogi za oktobrsko korekcijo in višjo volatilnost najverjetneje ležijo v predhodnih rekordnih tržnih cenitev globalnih podjetij (svetovni indeks Dow Jones Global Index je v drugi polovici septembra dosegel zgodovinsko rekordno vrednost) in posledični realizaciji dobičkov na delniških trgih v luči višanja temeljnih obrestnih mer v ZDA.
Iz medijev je bilo v tem tednu razbrati, da bela hiša načrtuje realizacijo tarif na preostalih 267 milijard ameriških dolarjev kitajskega uvoza, če se srečanje predsednika Trumpa s kitajskim predsednikom Xijem na vrhu G20 ne bo odvilo po željah prvega. Z izvozom iz ZDA v Kitajsko, ki je vreden manj kot en odstotek BDP, je negativni vpliv tarif na širše gospodarstvo ZDA vsaj trenutno še vedno majhen. Drži pa da bo zmanjšanje gospodarske rasti kitajske v naslednjih letih zaradi morebitne vpeljave dodatnih tarif povzročilo znižanje povpraševanja iz kitajske, kar bo še najbolj prizadelo države proizvajalke surovin, saj je kitajska daleč predvsem pri porabi surovin na svetu. Torej zaradi morebitnega padca cen surovin v prihodnjem letu, zaradi znižanja kitajskega povpraševanja, ki bi bilo posledica vpeljave še dodatnih tarif bi bile na slabšem določene države trgov v razvoju.
Torej navkljub oktobrski korekciji pa za preostanek letošnjega leta ameriški delniški trg relativno na preostale delniške trge ostaja še najbolj privlačen in sicer zaradi morebitne vpeljave dodatnih tarif, dviga obrestnih mer v ZDA in jačanja moči dolarja, seveda s krepkimi razlikami v pričakovanih donosih med različnimi sektorji gospodarstva.
