S podporo jemenski vojski, ki se kopiči okoli pristaniškega mesta Hudajda ob Rdečem morju v rokah jemenskih uporniških Hutijev, a pod pritiskom ZDA zaradi umora novinarja Džamala Hašokdžija, skuša Riad pripraviti zase ugoden teren za obnovitev v začetku septembra propadlih mirovnih pogovorov glede vojne v Jemnu, ki traja že četrto leto. Prek Hudajde prihaja v Jemen okoli 70 odstotkov vseh osnovnih življenjskih potrebščin za 18 milijonov prebivalcev v predelih države pod nadzorom uporniških Hutijev in večina vitalne humanitarne pomoči. Po navedbah sil, zvestih mednarodno priznani jemenski vladi, je južno od mesta že 30.000-glava vojska z obnovljeno oborožitvijo in več tisoč pripadniki oboroženih sil držav arabske sunitske koalicije, ki je leta 2015 sprožila posredovanje proti šiitskim Hutijem.
V primeru obnovljene ofenzive po neuspešnem junijskem poskusu osvojitve strateškega pristanišča in letališča v hutijskih rokah humanitarni delavci napovedujejo neobvladljivo katastrofo za tamkajšnjih 600.000 prebivalcev ter prekinitev še zadnjih oskrbovalnih poti do s kolero in drugimi boleznimi ter lakoto ogroženih prebivalcev. Riad vztraja, da Iran prek Hudajde Hutijem dostavlja orožje, a se je po desetdnevnih spopadih strinjal s poleti dogovorjenim premirjem, ki ga je z jemenskimi vladnimi silami in Hutiji izposloval posebni odposlanec ZN Martin Griffiths. Hutiji so sicer zavrnili njegov predlog, da bi pristaniško mesto in njegovo letališče prepustili nadzoru Združenih narodov, so pa privolili v mirovna pogajanja, ki naj bi stekla v začetku septembra v Ženevi. Ta poskus je propadel, saj predstavnikov upornikov v Švico ni bilo. Griffiths je po tridnevnem čakanju navedel le, da niso bile izpolnjene nekatere zahteve Hutijev, njihov vodja Abdul Malik Al Huti pa je za propad pogajanj obtožil Savdsko Arabijo. Po njegovih navedbah je Riad zahteval, da izvede pregled letala ZN s hutijsko delegacijo, hkrati pa je zavrnil predlagano letalsko evakuacijo nekaterih hutijskih ranjencev, ki naj bi jo izvedel Oman.
Konec odvračanja pogleda
Propad pogajanj, kljub opozorilom ZN, da smo v Jemnu priče najhujši humanitarni katastrofi, ni vznemiril zahodnih držav; te posredovanje arabske koalicije pod vodstvom Riada in Združenih arabskih emiratov v Jemnu kljub očitanim vojnim zločinom deloma tudi aktivno podpirajo. Položaj se je spremenil po umoru do savdskoarabskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana in njegovih ravnanj kritičnega novinarja Hašokdžija. Javnost se je vendarle začela spraševati, s kakšnim režimom ima opraviti, vsaj pred vmesnimi volitvami prihodnji torek pa je od glavne podpornice Riada slišati ne le zahteve po premirju in pogajanjih, ampak tudi napoved konca aktivne podpore arabskemu posredovanju v Jemnu. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je sicer poziv k prenehanju napadov naslovil na obe strani, vendar je pri tem opazno zahteval, da se »prenehajo savdskoarabski napadi na vseh poseljenih območjih Jemna«. Kar zadeva obnovo mirovnih pogajanj, je pripravljenost, da jih gosti, potrdila Švedska. Njena zunanja ministrica Margot Wallström je povedala, da so jih o tem povprašali Združeni narodi, ni pa potrdila, da bi lahko stekla že ta mesec.
