Za rakom želodca v Sloveniji zboli okoli 470 ljudi na leto. Rak želodca je tako sedmi najpogostejši rak v Sloveniji. Bolezen se začne razvijati po 40. letu in vrh doseže med 60. in 80. letom starosti. Med obolelimi je več moških kot žensk.
Pravočasen obisk zdravnika lahko, če je vzrok težav rak želodca, reši življenje. Toda večina bolnikov pride do gastroenterologa zelo pozno, ko je rak že v napredovani obliki in se je s sluznice razširil v globlje plasti stene želodca ali tudi že na druge organe. Zato je preživetje bolnikov slabo. Pet let po diagnozi raka želodca živi le še 28 odstotkov bolnikov. O tem pričajo tudi podatki kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana: le 10 do 15 odstotkov bolnikov pride na gastroskopijo dovolj zgodaj, ko je rak še omejen na želodčno sluznico in lahko rakave spremembe odstranijo že med gastroskopskim posegom, je povedal prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Ko pri bolniku ugotovijo raka želodca, ga napotijo na zamejitvene preiskave, s katerimi ugotovijo, kam vse se je bolezen že razširila. To opravijo z računalniško tomografijo s kontrastom trebuha in želodca. Pri nekaterih bolnikih je potrebna tudi preiskava trebušne votline s PET CT.
Upanje da le resekcija želodca
Edino možnost ozdravitve raka želodca ponuja operacija, v kateri kirurgi odrežejo oboleli del želodca in odstranijo del področnih bezgavk. Pri bolnikih s tumorjih, ki gredo v globlje plasti stene želodca, priporočajo predoperativno kemoterapijo, kar poveča bolnikove možnosti preživetja. Kljub temu je prognoza slaba in polovica bolnikov kljub radikalni operaciji doživi razsejanje bolezni. Tudi metastatsko bolezen lahko zazdravijo, za kar so na voljo štirje krogi zdravljenja z biološkimi zdravili in citostatiki. Vendar je manj kot polovica bolnikov v dovolj dobri koži za drugi krog zdravljenja, slabih novic kar ni nehal naštevati Štabuc. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb v želodcu, kot so atrofični gastritis, intestinalna metaplazija in displazija želodčne sluznice, poudarja Štabuc.
Resekcijo želodca, ki edina da upanje na dolgoročno preživetje, lahko ponudijo manj kot polovici obolelih, vse drugo so paliativni posegi, s katerimi zgolj lajšajo bolnikove težave, je povedal prof. dr. Stojan Potrč, predstojnik kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Maribor in predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo. V zadnjih devetih letih so se rezultati operativnega zdravljenja izboljšali, kar pripisujejo tudi uvedbi predoperativne kemoterapije in obsevanja po operativnem posegu.
Najučinkovitejše je odpravljanje okužbe
Veliko bolj kot zdravljenje raka želodca je učinkovito preprečevanje razvoja bolezni. Danes vemo, da je rak želodca v večini primerov posledica dolgotrajne okužbe želodca z bakterijo Helicobacter pylori. S to bakterijo se v zgodnji mladosti pri nas okuži večina ljudi, bakterijo nato, če okužbe ne pozdravimo z antibiotiki, nosimo vse življenje s sabo. Tleča okužba sicer povzroči kronični gastritis, a okuženim to ne povzroča težav. Pri polovici okuženih se sčasoma razvije kronični atrofični gastritis, pri 40 odstotkih prizadetih okužba napreduje v intestinalno metaplazijo. Oboje, atrofija in metaplazija, pomeni nastanek predrakavih sprememb na steni želodca. V tem času bakterija H. pylori iz želodca sicer izgine, vendar se v želodec naselijo druge bakterije, ki v končni fazi pripeljejo do raka želodca. To se zgodi pri 3 odstotkih okuženih s H. pylori po več desetletjih okužbe. Pri tem, ali bomo razvili raka želodca, pomembno vlogo igrajo tudi genetski dejavniki, saj se rak pogosteje pojavi v nekaterih družinah, ter to, s katerim sevom bakterije se okužimo.
Zato je zelo pomembno, da se dovolj zgodaj ugotovi, ali je posameznik okužen s H. pylori, in okužba odstrani z antibiotično terapijo. Z odstranitvijo okužbe pri mlajših ljudeh, ki še niso razvili atrofije in intestinalne metaplazije, se namreč pojav raka želodca zmanjša za več kot polovico.
Vendar pri nas okužbe pri ljudeh ne iščemo in ne odpravljamo sistematično, pač pa jo ugotovijo le pri tistih, ki jih zaradi različnih težav napotijo na gastroskopijo. Posledica je, da pri večini bolnikov raka želodca ugotovijo pozno. Pri Slovenskem združenju za gastroenterologijo in hepatologijo so zato pristojnim predlagali, da bi vzpostavili nov presejalni program, s katerim bi med na videz zdravimi mladimi iskali tiste, ki so okuženi s H. pylori, in jih ozdravili okužbe.
