V tiskanih medijih se otrokom oglašujejo predvsem živila z manj ugodno hranilno sestavo. Obseg oglaševanja živil v otroških in mladinskih revijah se je sicer zmanjšal, ugotavljajo pri Inštitutu za nutricionistiko.
Oglaševanje živil z manj ugodno hranilno sestavo slabo vpliva na prehranjevalne navade otrok. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča omejevanje tovrstnega oglaševanja. Slovenija je takšno omejitev uvedla leta 2017 za televizijske programe, medtem ko drugi medijski kanali s tega vidika niso regulirani. Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalcev oglasom za živila v tiskanih medijih, so na Inštitutu za nutricionistiko v raziskavi primerjali oglaševanje živil med letoma 2013 in 2017. Vzorec je zajel otroške in mladinske revije pa tudi druge revije in časopise.
»Ugotovili smo, da se je obseg oglaševanja živil na splošno precej povečal, medtem ko smo v otroških in mladinskih revijah opazili precej manj oglaševanja živil. Ostaja pa skrb zbujajoč podatek, da so med oglaševanimi živili v revijah za otroke in mladostnike skoraj izključno živila z manj ugodno prehransko sestavo, predvsem sladkarije,« pojasnjuje Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko. V letu 2017 so v primerjavi z letom 2013 opazili manjšo prisotnost oglaševalskih tehnik, pri katerih je oglaševanje prehranskih izdelkov vključeno v različne zabavne vsebine in igre, ki jim otroci namenjajo več pozornosti. Tovrstno oglaševanje je kritično predvsem za mlajše otroke, ki ne ločijo med oglaševalskimi in uredniškimi vsebinami. V časopisih in revijah za odrasle se je število oglasov za živila povečalo, prevladovalo je oglaševanje prehranskih dopolnil. Opazili so tudi trend, da se je namesto brezalkoholnih pijač okrepilo oglaševanje sadnih sokov.
Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki so jim izpostavljeni v različnih oglasih. Če so otroci pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, na primer visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad, ki so ključnega pomena za prehrano v kasnejših obdobjih življenja. Dokazano je, da so otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni, so še pojasnili na Inštitutu za nutricionistiko.
Raziskavo so izvedli v okviru raziskovalnega projekta Sladkor v prehrani, ki ga financirata javna agencija za raziskovalno dejavnost in ministrstvo za zdravje, rezultati pa so bili pred kratkim objavljeni v ugledni znanstveni reviji Public Health Nutrition. lo
