V drugem krogu predsedniških volitev v Braziliji je v nedeljo zmagal skrajno desni populist, 63-letni Jair Messias Bolsonaro, in tako postal 38. predsednik te države. Nekdanji vojaški častnik je prejel 55,13 odstotka glasov, njegov levičarski nasprotnik, 55-letni Fernando Haddad, pa 44,87 odstotka.
V Braziliji so bile to najbolj polarizirane, napete in nasilne volitve v zadnjem času. Izvoljeni predsednik se ni držal demokratičnih pravil in se je postavil ven iz obstoječega sistema. Ekonomska kriza, nenadzorovano nasilje, rast revščine in čedalje večji vpliv številnih evangeličanskih sekt so bili rodovitno polje za Bolsonara. Kampanjo je pretežno vodil prek družbenih omrežij, predvsem facebooka in whatsappa, kjer je ponujal preproste, dejansko pa nerealne rešitve za kompleksne probleme in širil na tisoče lažnih in nenehno ponavljajočih se sporočil. »Brez facebooka, twitterja in drugih družbenih omrežij bi nam bilo stokrat težje prodreti (…). Tako je storil Trump, prav tako Salvini in tudi Bolsonaro,« je v intervjuju, objavljenem včeraj v Sao Paulu, izjavil ameriški strateg Steve Bannon.
Zdaj bi bil varuh ustave in zakona
Za Bolsonara je glasovalo 57 milijonov od 147 milijonov volilcev, za Haddada pa 46 milijonov. Neveljavnih glasovnic je bilo 9,6 odstotka, 21,3 odstotka prebivalcev pa ni volilo, čeprav je po brazilski zakonodaji to obvezno. Za volitve se v tej državi uporablja digitalni sistem glasovanja, ki omogoča, da so rezultati znani zelo kmalu po zaprtju volišč, enako velja tudi za politične odzive glavnih akterjev.
Bolsonaro je v nedeljo zvečer tako najprej prek facebooka posredoval svoj zmagoslavni govor, zatem pa je kot goreč evangelist opravil molitev pred vrati svojega doma. V govoru je brazilsko družbo pozval k enotnosti in z nastopom nove vlade napovedal politični prelom, ki da bo ustvaril svobodno, močno in bogato državo. Zavzel je držo branitelja ustave in zakonov, ki jih je treba spoštovati, čeprav je prej v volilni kampanji kršil demokratične norme in uporabljal mačistični, homofobični in rasistični diskurz, med drugim je večkrat napadel sedanjo ustavo in ji napovedoval spremembe. Njegov podpredsednik bo general Antonio Hamilton Martins Mourao, ki je med kampanjo namigoval na možnost, da bi Bolsonaro lahko ukinil obstoječi pravni red, zaprl parlament in prevzel nadzor nad pravosodjem. A kot pravi pregovor, nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.
V šole predmeti iz časa diktature
Novoizvoljeni predsednik obljublja krčenje državnega aparata, liberalizacijo ekonomije in ponovno vzpostavljanje družinskih in religioznih vrednot. Vladni kabinet bo s sedanjih 29 ministrov zmanjšal na 19. Med napovedanimi ukrepi je tudi privatizacija večine od 141 državnih podjetij, tudi naftnega velikana Petrobras.
Na socialnem področju se obeta privatizacija pokojninskih skladov, na davčnem področju uvedba enotnega davka na dohodek za vse in nižji davek za podjetja. Na področju šolstva namerava ponovno uvesti predmete, ki so bili obvezni v času vojaške diktature (1964–1985), kot so družbena organizacija ter moralna in civilna izobrazba, prepovedal pa bo spolno vzgojo v šolah.
Velike napake Delavske stranke
Bolsonaro v govoru ni omenil poraženega kandidata Haddada. Ta je dejal: »Ne bomo dopustili, da država nazaduje. Ne bojte se, tukaj bomo.« Za njegovo Delavsko stranko (PT) in njenega ustanovitelja Lulo da Silvo, ki je vodil državo v letih 2003–2011 in še danes velja za najbolj priljubljenega predsednika Brazilije vseh časov, je poraz zelo boleč. A je PT v preteklosti naredila več strateških napak. Prva je bil poskus predsednice Dilme Rousseff (2011–2016), da se z ekonomsko krizo v letih 2014–2015 spopade z neoliberalnimi rešitvami, ki so močno prizadele srednji sloj. Druga je neučinkovit boj stranke proti korupciji. Tretja pa je napačna ocena njenih voditeljev, ki niso doumeli, da stranka brez da Silve ne more zmagati, saj se velik del njegovih privržencev ne identificira s stranko, zato bi bilo bolje, če bi salomonsko podprli enega od kandidatov sredinskih strank.