Razlike med čakalnimi dobami v posameznih bolnišnicah so pri operaciji nožnega palca zelo velike. V novomeški bolnišnici bi bili bolniki na vrsti že naslednji dan, v jeseniški pa šele po štirih letih in pol. Dobre tri četrtine bolnikov je po septembrskih podatkih na to operacijo čakalo predolgo.
Manjši razkorak je pri bolnišnicah, ki opravljajo operacijo hrbtenice (spondilodezo). Najkrajša čakalna doba, 317 dni, je bila v celjski bolnišnici, najdaljša, 519 dni, pa v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Devet od desetih bolnikov je na takšno operacijo čakalo predolgo.
Pri operacijah kile se je povprečna čakalna doba nekoliko skrajšala. Septembra je znašala 273 dni, kar je za 25 dni manj kot aprila.
33.647 bolnikov je septembra nedopustno dolgo čakalo na prve preglede. To je 1142 ljudi manj kot mesec poprej, a 5224 več ljudi kot letošnjega aprila.
Izstopajo čakalne dobe za preglede pri flebologih (povprečna 340 dni za prvi pregled), v revmatologiji (povprečna 309 dni) in dermatologiji (povprečna 232 dni).
Bolniki, ki so potrebovali revmatološki pregled, so lahko najprej na vrsto prišli v izolski bolnišnici (155 dni), najkasneje pa v UKC Ljubljana (581 dni).
Največ zdravstvenih storitev, pri katerih povprečna dolžina čakanja na prvi termin presega dopustne meje, je pri oznaki »zelo hitro«. Bolnik bi moral v tem primeru na vrsto priti v dveh tednih. To stopnjo nujnosti je na novo uvedla vlada Mira Cerarja, v bolnišnicah pa so imeli pri prilagajanju zakonskim zahtevam letos obilo težav.
Več kot četrtina fizioterapevtov septembra še vedno ni bila vključena v naročanje po elektronski poti, iz katerega NIJZ zajema podatke o čakalnih dobah v javnem zdravstvu. Vrste v fizioterapiji za zdaj tako še niso del mesečnih objav o čakalnih dobah.
