Strinjam se z njenim predlogom glede povečanja pretočnosti javnega potniškega prometa, vendar zgoščevanje poselitve mesta ni povezano zgolj z lahko in nazorno opaženimi prometnimi problemi. Povezano je tudi z znatno večjimi neopaznimi in zato hudo zanemarjenimi problemi zbiranja, odvajanja ter čiščenja padavinskih ter gospodinjskih odpadnih voda.

Strokovni kolegi so me že večkrat opozorili, da konstruktivna strokovna kritika na strokovnih posvetih in v tovrstnih prispevkih ni več »zaželena«. Vseeno sem na strokovno zanemarjenost, hidravlično preobremenjenost in na ekološko ter ekonomsko izredno škodljivo, nepravilno delovanje ljubljanskega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave opozoril v odprtem pismu glede novejše zazidave Rožne doline (Dnevnik, 25. 10. 2018). Žal veljajo moje navedbe v znatno večjem obsegu tudi za preostalo mestno območje, zato bom na kratko ponovil glavne točke strokovne kritike.

V ljubljanskem javnem podjetju Vo-Ka se zavedajo, da tako hudo preobremenjeno ter nepravilno delujoče ljubljansko kanalizacijsko omrežje kakor tudi čistilna naprava (ČN) nikakor nista zmožna pravilno ter zadostno zbrati, odvesti ter očistiti onesnaženih odtokov v smislu predpisanih aktualnih zahtev evropske in slovenske zakonodaje.

Temelj pravilnega načrtovanja in optimalnega obratovanja tega skupnega, medsebojno odvisnega sistema zaščite našega okolja (sestoječ iz omrežja, razbremenilnih naprav in ČN) je namreč tekoče aktualizirani generalni načrt zbiranja, odvajanja, razbremenjevanja ter čiščenja odpadnih voda celotnega območja, z vsemi predpisanimi hidravličnimi in tehničnimi izračuni, kakor tudi ustreznimi dokazi pravilnega ter zadostnega delovanja celotnega omrežja, objektov in pripadajoče ČN. Skrajno neodgovorno je, da Vo-Ka takega predpisanega strokovnega generalnega načrta sploh nima!

V sušnih obdobjih v ljubljansko kanalizacijsko omrežje vdirajo podtalnica ali prek prenizko ležečih razbremenilnih prelivov občasno (pre)visoke vode vodotokov. Ti hudo razredčeni sušni pretoki se nato pred ČN (zaradi grozeče hude hidravlične preobremenitve ČN) nedopustno razbremenjujejo. Zatorej med sušnimi obdobji na ČN priteka samo razredčeni manjši delež sušnega pritoka. V padavinskih obdobjih se med pogostimi še znatno višjimi hidravličnimi preobremenitvami še znatno bolj razredčeni sušni pretoki na razbremenilnikih skoraj v celoti odvajajo v vodotoke. Zatorej med padavinskimi obdobji na ČN priteka skoraj čista voda.

Zatorej na ljubljansko ČN lahko priteka zgolj manjši delež »pridelane« celotne onesnažitve, neočiščen preostanek pa se odvaja direktno v vodotoke. Predvidena tekoča gradnja povezovalnega kanala iz Medvod ter širitev ČN brez predhodne ustrezne strokovne sanacije omrežja in razbremenilnih naprav je torej politično in strokovno neodgovorno razsipavanje finančnih sredstev.

Kljub visokim stihijskim vlaganjem sredstev in rednega višanja komunalnih prispevkov bo rezultat tega pomanjkljivega ter nestrokovnega načrtovanja in nezadostnega delovanja celotnega sistema vse večje onesnaženje našega okolja. Prej ali slej bo na podlagi obveznih okoljskih poročil to škodljivo delovanje zaznal tudi ustrezni okoljski urad EU in uporabnikom naložil izdatne kazni ter zahteval drage sanacije izključno na stroške uporabnikov.

Franc Maleiner

univ. dipl. inž. kom., Ljubljana