Trisat je majhen satelit z maso 4,4 kilograma, z zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na osnovi multi-spektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Satelit bo v uporabi najmanj dve leti v nočno-dnevni sončno sinhroni orbiti na višini 500 kilometrov. Zagotoviti pa želijo, da bi deloval vsaj šest let.

Nanosatelit sestavljajo multi-spektralna fotokamera, ki snema v 20 spektralnih pasovih kratkovalovnega infrardečega spektra z ločljivostjo 100 metrov. Satelit sestavljajo še dva dvosmerna komunikacijska modula in električni napajalni sistem. Na krovu je tudi računalnik, ki uporablja slovenski procesor PicoSky, odporen na napake, piše na spletni strani izobraževalne vesoljske misije mariborske univerze Trisat. Namen misije je sodelovanje med študenti in slovensko vesoljsko industrijo.

Satelit Nemo HD pa so razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI, ki je bil v 85 odstotkih financiran iz sredstev Evropske unije, v 15 pa iz slovenskega proračuna. Kot piše na spletni strani centra, bo ta mikrosatelit z maso 65 kilogramov z višine 600 kilometrov dosegel prostorsko ločljivost 2,8 metra pankromatsko in 5,8 metra multispektralno.

V kombinaciji z obstoječimi podatki evropskega programa Copernicus bodo lahko podatke, pridobljene s slovenskima satelitoma, uporabili za razvoj rešitev na različnih področjih, je vlada zapisala v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Levice Franca Trčka.

Med drugim olajšano spremljanje posledic naravnih nesreč

Pri kmetijstvu bi lahko denimo satelitsko spremljali stanje in razvoj poljščin, podatki pa bi omogočili tudi prostorsko in časovno spremljanje učinkov namakanja in gnojenja. Na področju gozdarstva bi medtem lahko analizirali stanje po ujmah.

Pri naravnih nesrečah bi bilo olajšano spremljanje njihovih posledic, Nemo HD pa bo med preletom prizadetih območij omogočil opazovanje v realnem času, kar je pomembno pri podpori akcij za zaščito in reševanje.

Kot so še navedli na vladi, satelita predstavljata pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Eden od primarnih ciljev je tudi tehnološka demonstracija ključnih slovenskih vesoljskih tehnologij v vesolju.

Izstrelitev prvih dveh slovenskih satelitov bo možna v prvi polovici leta 2019, ko je predvidena izstrelitev rakete Vega podjetja Arianespace. Evropska vesoljska agencije (ESA) je že potrdila, da sta oba primerna za izstrelitev. Pred tem bo treba za Trisat pridobiti odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc pri Mednarodni komunikacijski zvezi (ITU), za Nemo HD pa dodatna finančna sredstva. V Sloveniji bo treba ustanoviti tudi register vesoljskih plovil, so še zapisali.