Prevoženi kilometri močno vplivajo na voznikovo samozavest in (ne)varnost njegove vožnje, a ta še vedno ostaja nepredvidljiva. Vpletenost v prometno nesrečo je dogodek, ki ga ne privoščimo nikomur, čeprav je večina voznikov v desetletjih za volanskim obročem nikoli ne doživi. Na srečo. A to še ne pomeni, da nas na poti ne čakajo nekatere druge nepredvidljive okoliščine, mednje zagotovo spada tudi poškodba vetrobranskega stekla. Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da je med vožnjo močno počilo in ste instinktivno pogledali, ali je vetrobransko steklo še vedno v enem kosu. Največkrat do poškodbe ne pride, če pa že, je dobro vedeti, kakšni so naslednji koraki, saj je nepoškodovano vetrobransko steklo eden pomembnejših postulatov varnosti.
Če so na cesti kamenčki, je dovolj, da nanje zapeljete že z robom pnevmatike, nato pa pride do katapultiranja. Če je gibalna količina takšnega kamenčka dovolj velika, se rado pripeti, da steklo pod silo udarca popusti in poči, bodisi v obliki zvezdice, krogca, lunice ali kombinacije vsega. V primeru, ko poškodba ni prevelika, obstaja velika verjetnost, da vam popravilo ne bo vzelo ne veliko denarja ne časa. »Načeloma lahko popravimo poškodbo v velikosti kovanca za dva evra, poškodba pa mora biti od roba stekla oddaljena približno pet centimetrov, saj aparatura bližje robu ne gre. S popravilom steklu vrnemo 100-odstotno trdnost, vidljivost poškodbe pa se zmanjša do 90 odstotkov. Popravilo je štiri- do petkrat cenejše od zamenjave stekla, ki v povprečju stane več kot 500 evrov, na tak način se izognemo tudi resnejšim posegom v karoserijo,« pojasnjuje Dejan Horvat, tehnični vodja pri podjetju Carglass. Popravilo svetujejo čim prej, saj se nikoli ne ve, kdaj se bo poškodba zaradi zunanjih dejavnikov razširila in bo mogoča le še zamenjava. Je pa začasna rešitev poseben obliž za prvo pomoč, ki ga nalepimo na zunanji strani in začasno preprečimo vdor umazanije in vlage.
Smola se kristalizira
Da gre za težavo, ki je na slovenskih cestah pogosta, dokazuje tudi podatek, da so v letošnjem letu popravili že več kot 4000 vetrobranskih stekel, poseg v povprečju opravijo vsakih 8 minut. Pri čemer večjih čakalnih dob na poznajo, saj popravilo traja od 20 do 30 minut, v tem času pa uredijo celotno dokumentacijo, da stranki prihranijo čas. »Ker je poškodba pod pritiskom, jo najprej odpremo, da zadiha, nato pa v šestih ciklih vbrizgamo smolo. Uporabljamo napreden sistem, ki je avtomatiziran, zato na steklo in poškodbo ni dodatnega pritiska. Serviser dejansko sodeluje v fazi priprave poškodbe in pri zaključku, ko se s pomočjo UV-luči smola kristalizira, serviser na koncu poškodbo še zgladi,« še pravi Horvat in dodaja, da se poškodba po popravilu vidi kot posušena kapljica vode, a je občutno manjša, kot je bila pred posegom. Analiza podatkov zadnjih 10 let tudi kaže, da so bili s popravili uspešni kar 98-odstotno. Približno tretjina poškodb je takih, ki omogočajo popravilo, preostale pa so takšne, da je potrebna zamenjava. Če stranka nima časa, da bi se z avtom zapeljala do servisnega mesta, jo lahko serviser obišče na želeni lokaciji, bodisi na domu ali v službi, pri postopku popravila ni razlike, seveda pa nastane neki manjši dodaten strošek, ki ga (praviloma) plača zavarovalnica.
Varnost na prvem mestu
Zanimivo je, da so se v zadnjih 15 letih steklene površine vetrobranskega stekla povečale za od 15 do 20 odstotkov, debelina stekla pa se je s šestih zmanjšala na štiri milimetre. Nekaj posebnega so tudi različni napredni asistenčni sistemi, kot so za steklom skrite različne kamere, tipala in drugi sestavni deli asistenčnih varnostnih sistemov, po zamenjavi takšnega vetrobranskega stekla pa je vedno potrebna kalibracija, se pravi ponastavitev kamere. »Na tak način je kamera na steklu umerjena in povezana z vsemi sistemi. Zavedati se je treba, da že odstotek napake na razdalji 100 metrov pomeni en meter, kar lahko v nevarni situaciji povzroči velike težave. Vozilo mora biti 100-odstotno varno in pripravljeno na vožnjo,« še pravi Horvat. Tovrstne tehnologije se vse bolj selijo v vozila novejših letnikov, in to ne zgolj premijskih znamk. Tako je bilo izmed vseh vozil, ki so jih v letu 2016 popravili, 2,4 odstotka takšnih, ki so zahtevala kalibracijo, v letošnjem letu pa je delež že 6,6 odstotka.
Vetrobransko steklo sicer zagotavlja 34 odstotkov karoserijske trdnosti vozila. Pri nesreči se sovoznikova zračna blazina vpne v vetrobransko steklo s silo do 3,5 tone, kar lahko povzroči, da se steklo premakne. Če pri prevračanju steklo pade iz vozila, se streha za 30 odstotkov bolj poškoduje, kot če ostane na mestu. Če pa se vetrobransko steklo pri čelnem trku premakne, sopotnik ne udari na centralni del zračne blazine in so posledice poškodb dosti hujše. Vidik varnosti je zelo pomemben, zato pri popravilu in zamenjavi uporabljajo najboljše materiale in najboljša lepila.
