Mlade raziskovalke v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine, ki svoje raziskovanje opravljajo na slovenski raziskovalni instituciji in niso starejše od 35 let, se lahko do 2. novembra prijavijo na 13. razpis za pridobitev štipendije Za ženske v znanosti. Tri najperspektivnejše po izboru uglednih slovenskih znanstvenikov – med njimi sta prof. dr. Alenka Malej, dolgoletna vodja Morske biološke postaje Piran, in geologinja doc. dr. Mirijam Vrabec z oddelka za geologijo pri ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti – bodo razglašene marca prihodnje leto. Ob tem bodo prejele tudi letno štipendijo v višini 5000 evrov.
Partnerja nacionalnega programa Za ženske v znanosti L'Oréal Slovenija in slovenska nacionalna komisija za Unesco tako nagrajujeta mlade raziskovalke za njihovo preteklo delo, jih spodbujata k nadaljnjemu delu na znanstvenem področju ter slavita odličnost, nadarjenost in inteligenco znanstvenic.
Raziskovalke postavljajo temelje za prihodnost
Na globalni in nacionalnih ravneh si partnerja prizadevata prepoznati raziskovalke, ki imajo potencial, da s svojim delom prispevajo k premagovanju današnjih globalnih izzivov. Prepričana sta namreč, da bodo ob soočanju s svetovnimi izzivi, kot so nove tehnologije, staranje prebivalstva ali grožnja biotski raznovrstnosti, imele ravno te raziskovalke velik vpliv na družbo in postavile temelje za prihodnost.
Na mednarodni ravni partnerja L'Oréal in Unesco program podpirata že 20 let, od leta 2006 tudi v Sloveniji. Doslej je štipendije prejelo že 34 slovenskih štipendistk.
Ena od treh lanskih štipendistk, biokemičarka Tea Lenarčič, pravi, da je štipendija tudi odlična priložnost za promocijo žensk v znanosti in same znanosti. »Znanstveniki namreč težko razložimo neznanstvenikom, kaj počnemo in zakaj to počnemo. Zato laična javnost velikokrat ne razume teže posameznih raziskav in temu ne posveča pozornosti. Stvari se v znanosti namreč pomikajo precej počasneje kot v današnjem hitrem svetu.«
Proti stereotipom o ženskah v znanosti
»Z ozaveščanjem javnosti o položaju žensk v znanosti hkrati razbijamo tudi predsodke in stereotipe o ženskah v znanosti in spodbujamo mlade raziskovalke, da nadaljujejo svojo karierno pot v znanosti,« poudarja predsednica nacionalnega odbora programa Za ženske v znanosti dr. Malejeva.
Izpostavlja ugotovitve raziskav, da na odločitev deklic, da postanejo znanstvenice, pomembno vplivajo stereotipi, zaradi katerih imajo znanstvenice tudi slabši položaj. Gre za stereotipe, da so ženske v znanosti manj uspešne, da so nekatera področja namenjena le moškim, da je njihova naloga imeti in skrbeti za družino, da je vloga znanstvenice in mame nezdružljiva, da je delo znanstvenika osamljeno in podobno. Glede na raziskave ima deklica, ki je končala srednjo šolo – to je točka, na kateri se začnejo razlike v doseganju izobrazbe glede na spol –, v povprečju 35 odstotkov možnosti vpisa v znanstveni študijski program, 18 odstotkov možnosti diplomirati iz naravoslovja, osem odstotkov možnosti končati znanstveni magisterij in dva odstotka možnosti, da postane doktorica znanosti. Moški imajo pri slednjem šest odstotkov možnosti. Podatki pa hkrati kažejo, da v zadnjih letih v Evropi število žensk presega število moških glede stopnje izobrazbe in opravljene diplome.
