Županu Zoranu Jankoviću med drugim očitajo, da s svojo politiko iz mesta izriva lokalno prebivalstvo, predvsem najmanj premožne, da bi naredil prostor za turiste in kapital.

Opozarjajo na enormne višine najemnin, ki naj bi bile tudi posledica oddajanj sob turistom. Nasprotujejo izkoriščanju delavcev na ljubljanskih gradbiščih, nazadnje ob obnovi Gosposvetske ceste in Dalmatinove ulice. Protestniki mestni oblasti očitajo tudi dvoličen odnos do tujcev: delitev na dobrodošle turiste, podplačane delavce iz republik nekdanje Jugoslavije in migrante z negotovimi statusi.

Sprašujejo se, komu je v resnici namenjena Ljubljana. Ugotavljajo, da ni brezdomcem, odvisnikom, preglasnim najstnikom, prekarcem, študentom in upokojencem z nizkimi pokojninami, ter revnim. Kritiko so usmerili tudi v zapiranje avtonomnih prostorov, kar povezujejo z željo občine po kovanju dobička na vse dražjih zemljiščih. Izpostavljajo, da so prebivalci zaradi nestrinjanja z zgoraj naštetimi praksami vrnili življenje zapuščenim zgradbam, ki so jih očistili, delno obnovili in jim dali program.