Organizatorica dogodkov Jenny Cheng ne zna plavati, pred fotografiranjem je s svojim bodočim soprogom, avstralskim bančnikom Davidom Shawom, v bazenih vadila držanje rok pod vodo. Čeprav scenarij ni bil najbolj romantičen, sta bila Jenny in David s končnim izdelkom zelo zadovoljna. Predporočno fotografiranje je postalo izjemno dobičkonosna industrija na Kitajskem, v njej se danes obračajo milijarde evrov. Prizor na slikah mora biti čim bolj čaroben, fantazijski, kot iz najbolj solzave ljubezenske nanizanke, s prepoznavno turistično destinacijo v ozadju. Tisti, ki nimajo potnih listov – in ti so v ljudski republiki v veliki večini – se slikajo pred kulisami. Na obrobju Šanghaja je angleški tematski park Thames Town, ki se danes pretežno uporablja za tovrstne foto seanse. Premožni Kitajci raje potujejo v svetovne prestolnice, da se tam slikajo v poročnih oblekah. Tradicija predporočnih fotografij seže približno 50 let v preteklost, ko je kulturna revolucija prepovedala poročne fotografije, piše Guardian. Črno-bele slike bodočih zakoncev v delovnih uniformah so podobne osebnim izkaznicam. Danes domišljija in kič ne poznata meja. Tracey Lin je ustanoviteljica fotografske agencije TL Wedding v Sydneyju, specializirane za kitajske stranke, ki se denimo pridejo slikat pred znamenito sydneyjsko opero. Tudi Linova ima svojo predporočno fotografijo, posneli so jo pred desetimi leti. »Studio ni bil tako velik in kulisa ni bila tako dobra, fotografirala sva se pred običajnim papirnatim ozadjem,« se smeji. »Plačala sva približno 5000 dolarjev. Seveda bi se raje slikala kje zunaj, ampak lokacije na prostem zaradi onesnaženosti niso tako dobre kot Sydney.«