Pogajanja o spremembah schengenskega zakonika, enega najpomembnejših varnostnih dosjejev evropske komisije in držav članic, ki bi ga želeli sprejeti še v tem mandatu komisije in evropskega parlamenta, se bodo predvidoma začela še pred koncem leta. O maksimalnem trajanju nadzora na notranjih schengenskih mejah in pogojih, pod katerimi je ta lahko uveden, se bo v imenu evropskega parlamenta pogajala evropska poslanka Tanja Fajon (S & D). V imenu evropske zakonodajne veje oblasti bo zastopala stališče, da je treba dobra tri leta po uvedbi nadzorov na notranjih mejah šestih držav članic EU pravila uvajanja in podaljševanja nadzora temeljito prevetriti: mejne nadzore je treba omejiti na leto dni in uvesti številne varovalke pri njihovem podaljševanju.
Fajonova mora po odobritvi poročila o spremembah schengenskega zakonika na odboru za državljanske svoboščine evropskega parlamenta za začetek pogajanj dobiti le še pogajalski mandat plenarnega zasedanja. To naj bi se predvidoma zgodilo novembra, Fajonova težav takrat ne pričakuje. Z začetkom pogajanj med evropskim svetom, evropsko komisijo in evropskim parlamentom se bo začelo oblikovanje končnega besedila uredbe, s katerim se bodo spremenila pravila uvajanja nadzora na notranjih schengenskih mejah in njihovega trajanja.
»Pogajanja ne bodo lahka,« priznava Fajonova. »Med državami članicami sta se namreč oblikovala dva različna tabora, ki pa se ne približujeta drug drugemu. En tabor želi več suverenosti oziroma ohlapnih pravil uvajanja nadzora na notranjih schengenskih mejah, drugi tabor držav pa želi vrnitev k delujočemu schengnu, kot smo ga nekoč poznali.«
Podrobnejši sistem varovalk
Države članice so doslej podaljševale nadzore na notranjih mejah s precej pavšalnimi obrazložitvami groženj notranji varnosti zaradi migracijskih tokov, čeprav je denimo število nezakonitih migrantov v zadnjih treh letih upadlo za 98 odstotkov. Fajonova bo skupaj z evropskim parlamentom po potrditvi pogajalskega mandata tako predlagala, da lahko države nadzor na notranjih mejah za dva meseca uvedejo brez pojasnil. Če bi nadzor hotele podaljšati na štiri mesece, bi morale izdelati podrobno oceno tveganja, v njeno izdelavo pa bi morale vključiti tudi sosednje države. Takšna zahteva gre zelo naproti opozorilom Slovenije, ki je ob vsakokratnih napovedih podaljšanja nadzora na avstrijsko-slovenski meji poudarjala, da ne deli varnostnih ocen severne sosede.
Še težavneje bi za članice postalo podaljševaje mejnih nadzorov od pol leta naprej. Takrat bi namreč po zamislih Fajonove in evropskega parlamenta države članice morale pridobiti odobritev v svetu EU od kvalificirane večine držav članic. »Ker noben od taborov v svetu ne premore kvalificirane večine – Slovenija sodi v tabor šestnajstih držav, ki nasprotujejo podaljševanju nadzora na notranjih mejah – podaljševanje nadzorov tako ne bi moglo biti odobreno,« opozarja Fajonova. Takšnega določila doslej ni bilo. Države članice namreč nimajo nobene besede pri uvedbi ali podaljševanju nadzora na notranjih schengenskih mejah pri drugi članici EU. Zelo omejene pristojnosti ima le evropska komisija, ki lahko opravi oceno upravičenosti ukrepa. Vendar uvedbe nadzora na notranjih mejah načeloma zaradi ohlapno napisanega schengenskega zakonika, ki so ga različne strani interpretirale po svoje, ne more preprečiti. Dejansko evropska komisija v zadnjih treh letih nikoli ni podvomila o upravičenosti uvedbe notranjega nadzora, temveč je zgolj opozarjala na sorazmernost ukrepov z dejanskimi grožnjami. Uvedba mejnega nadzora naj bi bila zgolj zadnji ukrep pred alternativnimi, kot so okrepljene policijske kontrole v zaledju mejnega območja.
Fajonova večjega napredka pri spremembah schengenskega zakonika pod avstrijskim predsedstvom ne pričakuje, sprašuje pa se, ali bo mogoče spremembe pred iztekom mandata komisije in parlamenta doseči pod romunskim predsedstvom EU, ko bo integracija že močno v predvolilnem obdobju.
