Čakanje na operacijo raka prostate se je občutno skrajšalo, a ta napredek ni dosegel vseh uroloških bolnikov. V UKC Ljubljana lahko na posege na penisu čakajo skoraj štiri leta, pri benigni hiperplaziji prostate pa dobri dve leti in pol. Za urologijo je pred koncem leta sicer na voljo dodaten denar, bolniki pa se sprašujejo, ali bo to tudi zares povečalo dostopnost zdravljenj.
Čakanje je tudi pri nerakavih obolenjih neznosno
Vsakdanje življenje ljudi, ki dolgo čakajo na ta zdravljenja, je lahko močno okrnjeno, opozarjajo v Društvu uroloških bolnikov Slovenije. »Ko dobijo bolniki z benigno hiperplazijo prostate kateter, se jim življenje povsem spremeni. Njihova mobilnost se zmanjša, potrebujejo veliko zdravil in pogosto so bolniško odsotni. Poseg, ki bi jim pomagal, je razmeroma hiter in poceni. Tudi za zdravstveno blagajno je dolgo čakanje precej dražje, kot bi bila operacija v primernem času,« je dejal predsednik društva Franc Hočevar.
Pri raku prostate pridejo bolniki na vrsto za operacijo hitreje kot v minulih letih. V UKC Ljubljana, Kirurgiji Bitenc in slovenjegraški splošni bolnišnici bi jih lahko sprejeli še isti ali naslednji mesec, kažejo okvirni termini v sistemu eZdravja. V preteklosti so čakalne dobe za takšne posege znašale tudi po deset mesecev. A so tudi v primeru raka še priložnosti za izboljšave, menijo v društvu uroloških bolnikov. »Več kot 380 moških na leto umre zaradi raka prostate. Ob koncu življenja imajo hude bolečine, saj se rak razširi na kosti in ostale organe.« Po Hočevarjevi oceni bi bilo mogoče izide za bolnike izboljšati tako, da bi jih med zdravljenjem spremljal isti urolog.
Teh strokovnjakov je v Sloveniji še vedno premalo. Trenutno jih deluje okoli petdeset, dvajset je specializantov, potrebovali pa bi še trideset do štirideset urologov, je naštel Hočevar. Čudi ga, da se nekatere bolnišnice zanašajo na gostovanje zdravnikov iz drugih ustanov, potreb po dodatnih specializacijah v urološki stroki pa niso prav zavzeto prijavljale. »Če bolnišnice nimajo svojih zdravnikov, je manjši tudi njihov interes za dodatni program.«
Vse več uroloških zdravljenj
»Dober znak je, da so se čakalne dobe pri operacijah raka v urologiji skrajšale,« je poudaril generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj. V kolikšni meri bodo bolnišnice do konca leta še izkoristile možnost dodatnih uroloških zdravljenj, je po njegovem težko napovedovati. Bo pa dodaten denar za ta del zdravstva na voljo tudi naslednje leto, pričakuje Sušelj. »V programe zdravljenj z dolgimi čakalnimi vrstami bomo usmerili še nekaj več denarja. Ključna ovira so omejene kadrovske in prostorske zmogljivosti.«
Da bi večjo dostopnost uroloških zdravljenj zagotovili pri vseh posegih, bo treba zmožnosti bolnišnic povečati tudi dolgoročno, ugotavlja Sušelj. »Potreba po uroloških zdravljenjih se ob staranju prebivalstva povečuje.«
